Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Torek, 11.10.´05, 15:30 (3196 bralcev)
Torek, 11. 10. 2005
goran



Galerija Kapelica, 8.10. 2005: Rechenzentrum vs. Schneider TM – Go Southeast ...
Radio Študent
Glasbena redakcija
Recenzija koncerta

Galerija Kapelica, 8.10. 2005: Rechenzentrum vs. Schneider TM – Go Southeast

*Rechenzentrum sta se za aktualno Go SouthEast turnejo spajdašila z Dirkom Dresselhausom aka Schneider TM in sobotni koncert je bil prvi v nizu štirinajstih, s katerimi se bodo predstavili v skorajda celotnem balkanskem prostoru.

Pričakovanja pred koncertom niso bila prav visoka, saj se zdi, da Rechenzentrum že nekaj let ne upoštevajo več poglavitnega načela, ki so ga postavili v ospredje že v svojem statutu. Govorili so o tem, da so zasedbo ustanovili iz preprostega razloga, da pač nihče ne ustvarja glasbe, kakršno bi si želeli slišati, videov, ki bi si jih želeli videti, ali pa kombiniranja obojega na inovativen in privlačen način. Njihove zvočno-vizualne inštalacije so v svojih začetkih imele močan pridih avantgarde in raje kot v klubskem ozračju so svoja videnja sinergije med filmom in glasbo predstavljali v muzejih in galerijah. Zadnja leta so brisanje ločnic med avantgardo in mainstream elektroniko zamenjali za eksploracijo področja med elektroniko in bolj zabavnimi oblikami glasbenega izraza, za dosego tega pa je sodelovanje s Schneider TM logična izbira. Dresselhaus se namreč že kar nekaj let ukvarja s kombiniranjem vseh mogočih žanrov, ki segajo od popa, rocka in folka, pa vse do bolj abstraktne elektronike.

Kot je pri Rechenzentrum v navadi, za zvočni del skrbi Marc Weiser s kitaro, vokalom in elektronsko manipulacijo, vizualije pa so domena Lillevana. Schnider TM je največ pozornosti namenil kitari in vokalu, precej pa se je ukvarjal tudi z vsemi mogočimi efekti. Za uvod v sobotni večer smo slišali ambientalno-drone kompozicijo, ki se je kar nekajkrat prelomila v precej hrupno in abstraktno formo, kakršne smo vajeni iz zgodnjega obdobja Rechenzentrum. To je vzbudilo upanje, da bomo tokrat morda ponovno priča nekoliko bolj eksperimentalnemu pristopu, vendar pa je že naslednja skladba stvari postavila na svoje mesto. Poslušali smo osladno, zabavno in nafankirano fuzijo rocka, popa in elektronike, ki je resda bila večplastna, vendar pa preveč površna in še zdaleč ni zaintrigirala možganskih celic. Vse preveč je bilo v sodobni glasbi že slišanih parametrov in razloge za ta preobrat gre iskati v indie rockovskih koreninah Dresselhausa. Nekajkrat so posamezne kompozicije začinili tudi z industrial vložki in s tem pri obiskovalcih, ki poznajo Rechenzentrum še iz njihovih začetkov, vzbudili upanje na preobrat, vendar, kot se je izkazalo, iz tega žita ni bilo moke. Najbolj so navdušili z dolgimi, atmosferičnimi in psihadeličnimi kitarskimi loopi, nekoliko manj pa s tistimi šumečimi in pokljajočimi elektronskimi, saj je glitch nekoliko preživeta stvar. Pohvalno je dejstvo, da se ne bojijo improvizacije, kar velja predvsem za vokalne ekshibicije in manipulacije.

Vizualni del, ki sicer pri Rechenzentrum velja za povsem enakovrednega zvočnemu izrazu, tokrat zaradi lahkotnejše glasbe v dialogu ni prišel do izraza. Kot odgovor na bolj hrupne skladbe smo spremljali abstraktne vizualije v črno-beli tehniki, na tiste bolj zabavljaške kompozicije pa je Lillevan odgovarjal z bodisi barvnimi liki ali pa fragmenti, vzetimi iz letrističnih filmov. Torej ne glede na to, da Rechenzentrum na video projekcijo ne gledajo zgolj kot nadgradnjo glasbe, je bila tokrat ta precej nepotrebna, oziroma bi bilo povsem vseeno, če bi na platno projicirali kar katero od dnevnoinformativnih oddaj.

Zarečenih češenj se največ poje in z Lillevanovo izjavo, da ni v njegovem interesu zapeljevati samozadovoljne publike, ki si želi le zabave, se tokrat nikakor ne moremo strinjati. Ponudili so namreč prav to in nič več in po mlačnem odzivu publike sodeč, ki se je mimogrede že po polovici koncerta prepolovila, očitno tudi zabavnost ni prišla do pravega izraza. Res pa je, da je bil to šele njihov prvi koncert na aktualni turneji in da bodo stvar na prihodnjih nastopih prav gotovo še nekoliko izpilili, na kar po njegovih besedah računa tudi Dresselhaus.

Pripravil Goran.


Komentarji
komentiraj >>