Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nedelja, 16. 10. ´05, 14.00: Avtorstvo (I. del) (2083 bralcev)
Nedelja, 16. 10. 2005



Ko so vas v osnovni in srednji šoli spraševali, kaj je to »ljudsko slovstvo« ali pa »ljudska glasba«, ste vedeli, da v enem elementu odgovora zagotovo ne morete zaribati: če v primeru vsega, kar velja za »ljudsko«, izbrišete avtorja, ste zmagali. V tokratni oddaji vam bomo skušali razložiti, kakšnim mitom ste nasedali ... (v celoti ...)
Radio Študent
Glasbena redakcija
Cigule migule: 16. 10. 2005

AVTORSTVO (I. del)

Ko so vas v osnovni in srednji šoli spraševali, kaj je to »ljudsko slovstvo« ali pa »ljudska glasba«, ste vedeli, da v enem elementu odgovora zagotovo ne morete zaribati: če v primeru vsega, kar velja za »ljudsko«, izbrišete avtorja, ste zmagali. V tokratni oddaji vam bomo skušali razložiti, kakšnim mitom ste nasedali.

Ko govorimo o glasbi, govorimo o človekovem konceptu, konsenzu, produktu. Vsaka glasba ima avtorja – in ljudska glasba ne more biti nobena izjema. Kako je prišlo do tega, da na ljudsko glasbo še danes v veliki meri gledamo kot na »neavtorsko«?

Eden od odgovorov je gotovo ta, da lahko ljudsko gradivo izvira precej globoko iz zgodovine – velikokrat smo v tej oddaji npr. omenjali predkrščanske vsebine in oblike. V takšnih primerih se ime avtorja res lahko izgubi. Vendar problem ljudske glasbe ni le v tem, da je prvi izvajalec in izmišljevalec navadno že dolgo pokojen, temveč to, da njegovo glasbo kasneje spremeni in prilagodi še veliko izvajalcev. Tako nastanejo variante in tako naj bi se zabrisalo »pravo avtorstvo«, kar je seveda nesmisel. Kako ločiti med interpretacijo in avtorstvom? Kje je meja? Če Janezek Na planincah odpoje v molu, Petrček pa to odrepa, je Janezek avtor prve, Petrček pa avtor druge variante. In glej ga, zlomka – npr. za Rezijo nam je znano, da mnogo tamkajšnjih godalnih viž nosi ime po najboljših izvajalcih (in ne prvotnih »avtorjih«)!

Eden od razlogov za nepriznavanje avtorstva ljudski glasbi je zagotovo tudi zgodovina njenega zapisovanja. Zbiratelji ljudskega gradiva v 18. in 19. stoletju so podlegli fami o absolutnem avtorstvu, ki se je prav takrat (s pomočjo tiska) naselila na področje »umetniške« glasbe. Ker je umetniška glasba obveljala za antitezo ljudski, slednja avtorstva sploh ni smela imeti. Tudi zato, ker se je zbiranje ljudskega gradiva začelo iz političnih razlogov (v njem naj bi se po Herderju zrcalila filozofija, zgodovina in duša naroda – tudi tistega, ki takrat ni bil državotvoren), tudi zato je posameznik (ki je prenašalec tradicije in hkrati avtor) izpadel iz detekcije tega gradiva. Zbiratelji so zapisovali le pesmi, katerim pevci niso vedeli »avtorja« (avtorja v absolutističnem pomenu – zapisovalcem seveda na kraj pameti ni prišlo, da bi lahko bili prav pevci, ki so stali pred njimi, tudi sami povsem legitimni avtorji). Po mnenju etnologa Rajka Muršiča je tako prišlo do določenega paradoksa. Namreč: zgodilo se je, da so v tako imenitnih zbirkah, kot je Štrekljeva, pod imenom »narodne« pesmi pristale v večini tiste, ki so sem prišle od drugod in so se uspešno podomačile in obveljale za »brezavtorske«. Medtem so pesmi in viže, ki so jim pevci še vedeli prvega avtorja, ostale zunaj zanimanja. Veliko tako imenovanega »izvirnega slovenskega« gradiva je ostalo zunaj zapisa.

Danes smo priča precej nori obsedenosti z avtorskimi pravicami. Ščiti, promovira in trži se absolutno avtorstvo, čeprav so si glasbeni izdelki sami lahko hudo podobni. Od ljudske glasbe bi se lahko naučili vsaj tega, da avtorstvo samo na sebi ni nobena izjemna vrednota, saj je kreativnost (ustvarjanje novih vzorcev iz že znanih) občečloveška lastnost. In da tudi posedovanje nekega posebnega vzorca glasbi ne dela posebne usluge. Glasba živi takrat, ko jo ljudje sprejmejo vase – to pa naredijo takrat, ko si jo prilagodijo.

Za zvočni zaključek si bomo danes privoščili Polko za debelo repo v izvedbi folk revival tria Tolovaj Mataj. Polka (ki jo najdete na plošči Stare in bradate) je skupek motivov več štajerskih polk, ki jih je v novo celoto uredil (se pravi avtorsko obdelal) Bojan Adamič.

CDYU 1326 - Stare in bradate, komad 11 – Polka za debelo repo (3.05 – trajanje)

Zala Pezdir


Komentarji
komentiraj >>