Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Vesoljski OFF (3428 bralcev)
Ponedeljek, 17. 10. 2005
tomazza



Kitajci letijo v nebo s takimi rečmi ... ... vodja čečenskih upornikov Šamil Basajev prevzel
odgovornost za četrtkove in petkove spopade v mestu Nalčik ...


... Izrael prekinil stike s palestinskimi oblastmi, Mahmud
Abas pa po tolažbo v Francijo ...


... predstavniki nacionalnih parlamentov držav članic v
Bruslju neenotno o pravni podlagi ukrepov proti terorizmu ...


.... domovina in Združene države Amerike bosta naposled le
podpisala sodobnejši sporazum o postopkih izročitve ...



Vse bolj se zdi, da Združene države Amerike, pravzaprav pa njihova vesoljna agencija NASA, v vesoljskem programu vedno bolj zaostajajo. Medtem ko posamezni deli ameriških vesoljskih plovil iz zaenkrat še neznanih vzrokov odpadajo, zaradi česar je izstrelitev naslednje ameriške človeške posadke v vesolje prestavljena za nedoločen čas, se pri vesoljskih odpravah že pregovorno uspešnejšim Rusom pridružuje še najmlajša vesoljska velesila – Kitajska.

Za kak dodaten siv las ameriških znanstvenikov iz NASE je namreč poskrbel davišnji varni pristanek kitajskega raketoplana Shenzhou VI v kitajski avtonomni pokrajini Notranji Mongoliji. Na drugem kitajskem poletu s človeško posadko sta vesoljca Fei Junlong in Nie Haishengaki v Zemljini orbiti prebila pet dni oziroma 115 ur, kar je kar petkrat dlje od prvega kitajskega vesoljca Yanga Liweija pred natanko dvema letoma.

Vesoljska junaka uspešno zaključene misije se počutita dobro, ob povratku v Peking pa sta bila za nameček deležna še vojaške parade v svojo čast. Takoj za tem so ju sicer odpeljali na varno v neznano vojaško oporišče, prav tako neznano pa je zaenkrat tudi to, kdaj se jima bo ponovno dovoljeno pojaviti v javnosti. Ne glede na to pa predstavniki kitajskega vesoljskega programa že zatrjujejo, da bo leta 2007 njihova iz obeh spolov sestavljena raziskovalna ekipa osvojila tudi Luno, do 2017 pa na njej načrtujejo tudi pristanek robotskega vozila.

Poslušate nad dejstvom, da Kitajci letijo v nebo, za razliko od znanstvenikov NASE navdušeni off program Radia Študent!

Ruski državni sovražnik številka 1, vodja čečenskih upornikov Šamil Basajev, je na eni od čečenskih spletnih strani prevzel odgovornost za četrtkov in petkov pokol v mestu Nalčik, prestolnici Kabardinsko-balkarske republike na jugu Rusije. V isti sapi pa je priznal tudi, da so lahko ruske varnostne sile z napadom opravile po preizkušenem receptu likvidacije žive sile, zato ker so njihovi obveščevalci prestregli podatke o pripravi napada. Toda ne glede na okrepljene enote ruskih varnostnih sil so po njegovih besedah mudžahidi kljub temu glasovali, da bodo v skladu s poprejšnjimi načrti 13. oktobra z 217 možmi napadli 15 ruskih objektov. Bliskoviti spopad v mestu Nalčik je po sedaj znanih podatkih terjal 128 žrtev, med njimi več kot 90 napadalcev, kar pa je za rusko umevanje zagotavljanja varnosti pravzaprav še kar dobra statistika.

O ruskih principih zagotavljanja varnosti pa se bo gotovo pohvalno izrazil domači leteči zunanji minister Dimitrij Rupel, ki mu dodatna krila daje še položaj predsedujočega Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi. Na tokratni trodnevni turneji se bo po Moskvi jutri ustavil še v moldavski prestolnici Kišinjev, pojutrišnjem pa se bo po ramenih trepljal še z ukrajinskim predsednikom Viktorjem Juščenkom in njegovima novima vazaloma premierjem Jurijem Jehanurovom in zunanjim sodrugom Borisom Tarasjukom.

V imenu varnosti pa je preživel, ampak vseeno končal za francoskimi zapahi, nekdanji častnik sirske obveščevalne službe Zoheir Mohamed Asedik. Zaradi priznanja, da je bil na kraju napada, kjer se je 14. februarja od življenja poslovil libanonski premier Rafik Hariri, so ga iskali celo z mednarodnim zapornim nalogom. Kar nekaj vprašanj pa bi mu radi zastavili tako libanonski sodniki kot vodja preiskovalcev Združenih narodov Detlev Mehlis.

Prav tako v imenu lastne varnosti pa so iz izraelskega zunanjega ministrstva sporočili, da do nadaljnjega prekinjajo vse stike s palestinskimi oblastmi. Vzrok za ohladitev teh tako ali tako neobstoječih odnosov je nedeljski morilski napad na Zahodnem bregu južno od Jeruzalema, v katerem so streli iz mimovozečega avtomobila pokosili tri Izraelce, dodatnih pet pa je končalo v bolnišnici. Odgovornost zanj pa so že prevzeli mudžahedini iz vrst Brigad mučenikov Al Akse. Prekinitev stikov sicer pomeni tudi, da bo izraelska vojska ponovno pričela omejevati gibanje Palestincev po Zahodnbem bregu, po novem pa jim bo prepovedana tudi uporaba javnih prevoznih sredstev, na ceste Zahodnega brega pa se vračajo tudi vojaške nadzorne točke. Kdo je na Zahodnem bregu gospodar, pa dokazujejo tudi aretacije 18-ih Palestincev v Hebronu, Ramali in Dženinu.

Slaba popotnica torej za palestinskega predsednika Mahmuda Abasa, ki so ga zaenkrat še spustili na obisk v Francijo. Zakaj mu ne uspe obvladovati varnostnega položaja in oboroženih skrajnežev, bo moral pojasnjevati francoskemu predsedniku Jacquesu Chiracu in francoskemu zunanjemu ministru Philippu Douste-Blazyju. Beseda pa bo kakopak tekla tudi o ponovno zaustavljenem mirovnem procesu. Še v tem tednu pa naj bi se Abas po navodila, kako naj zatre vsiljenemu miru upirajoče se mudžahedine, odpravil še v Belo hišo k njenemu poglavarju Georgu Bushu mlajšemu.

O varnosti in ukrepih proti terorizmu pa bo beseda danes in jutri tekla tudi v Evropskem parlamentu v Bruslju, kjer britansko predsedstvo Evropske unije in Evropska komisija pripravljata mednarodno konferenco s predstavniki nacionalnih parlamentov držav članic. Seveda organizatorja že vnaprej pričakujeta, da bosta za načrtovane represivne ukrepe dobila široko podporo. Toda že se ve, da pa države članice le niso tako enotne glede skupnih pravil za hranjenje telekomunikacijskih podatkov. Več o morebitnem prispevku ali sploh kakem stališču domače delegacije, ki jo sestavljajo člani odbora za notranje zadeve v državnem zboru in predsednik odbora za evropske zadeve Anton Kokalj, pa v naslednjih dneh.

Socialistični del drugoligaških parlamentarcev Evropskega parlamenta, ki še vedno ostaja brez zakonodajalskih pristojnosti, pa se mudi v Ljubljani, kjer bodo še jutri parlamentirali o Balkanu. Njihovemu srečanju na evropske proračunske stroške se učeno reče Evropska prihodnost za Balkan, k besedi pa bodo pripuščeni tudi predstavniki parlamentov s Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne Gore, Kosova in Albanije. Posebno zasedanje bo sicer namenjeno vprašanju Kosova, ki zaenkrat sicer še vedno spada pod SČG. Med evropskimi socialisti in ostalimi balkanskimi političnimi ugledneži pa bo kakopak blestel tudi domači evrosocialist in predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor.

Nič kaj manj blesteče pa se ni medijskim očem nastavljal novopečeni predsednik Liberalne demokracije, evropski parlamentarec in poročevalec Evropskega parlamenta za Srbijo in Črno Goro Jelko Kacin. Pazite, osebno se je pozanimal o najnovejših pritiskih in grožnjah članom in vodstvu Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije – IFIMES. Tam delujočim fantom in dekletom življenje greni predvsem tožba namestnika predsednika Srbske demokratske stranke Republike srbske Mladena Bosića, ki ga je vznejevoljila kleveta v junijski analizi razmer tega inštituta, ki pravi, da njegova stranka financira haškega obtoženca Radovana Karadžića. Obravnava sicer poteka pred nepristranskim sodiščem v Brčkem.

Da pa bodo domača in ameriška sodišča v prihodnje bolj uspešno sodelovala, bosta s svojima podpisoma poskrbela minister za pravosodje Lovro Šturm in ameriški veleposlanik v Sloveniji Thomas Robertson. Dokumentoma se bo reklo sporazum o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah in sporazum med državama o izročitvi. Da s slednjim do sedaj res ni bilo vse v najboljšem redu, je sicer opozoril dolgotrajni postopek izročitve Davorina Sadarja. Kar pa sicer ne preseneča, saj je ta izročitev še potekala na podlagi pogodbe iz leta 1901, ki jo je Slovenija nasledila od nekdanje Kraljevine Srbov.

S kilavim izborom dogajanja današnjega dne smo zaključili. Aktualnopolitična redakcija Radia Študent pa vas vabi še k poslušanju pogovorne oddaje Slovenija na novi poti, v kateri bo beseda tekla okoli predloga davčnih, socialnih in še kakšnih reform, ki jih namerava na pleča domačega državljanskega telesa v imenu gospodarskega razvoja države prevaliti aktualna vlada.


Komentarji
komentiraj >>