Torek, 18. 10. 2005
juREm
V Čilu rojeni angleški techno producent, Christian Vogel, se ob vsakem novem albumskem izdelku spomni obveznega presežka, ki ga mora doseči v primerjavi s prejšnjimi ploščami. To se v njegovem primeru zdi precej težko, vsaj če imamo v mislih ploščo Rescate 137, ki je tako kot njegov najnovejši album Station 55, izšla pri založbi Nova Mute. Če se Vogel pri berlinskih Trezor na primer drži dokaj ustaljene techno špure, si da pri Nova Mute končno nekaj duška, saj brez problemov niza mutirane verzije techno, elektro in ambientalnih klišejev ter jih zavija v edinstveno estetiko, ki jo že na daleč prepoznamo kot tipično njegovo ... (v celoti...)
RADIO ŠTUDENT
TOLPA BUMOV
TOREK, 18. OKTOBER 2005 OB 19:00
CHRISTIAN VOGEL – Station 55 (2005, Novamute)
V Čilu rojeni angleški techno producent, Christian Vogel, se ob vsakem novem albumskem izdelku spomni obveznega presežka, ki ga mora doseči v primerjavi s prejšnjimi ploščami. To se v njegovem primeru zdi precej težko, vsaj če imamo v mislih ploščo Rescate 137, ki je tako kot njegov najnovejši album Station 55, izšla pri založbi Nova Mute. Če se Vogel pri berlinskih Trezor na primer drži dokaj ustaljene techno špure, si da pri Nova Mute končno nekaj duška, saj brez problemov niza mutirane verzije techno, elektro in ambientalnih klišejev ter jih zavija v edinstveno estetiko, ki jo že na daleč prepoznamo kot tipično njegovo. Nekaj zvokov je nedvomno povzetih po projektu Super Collider, kjer je njegov kolega Jamie Lidell zastopal barve funka in soula, medtem ko je bil Vogel brezkompromisni futurist in elektronik. Razliko najdemo nekje med Lidellovim zadnjim albumom, ki ga ženejo retro soul vzorci ter Voglovim Station 55, ki destilira celotno zapuščino sedemdesetih in osemdesetih let ter jo zbere na eni sami cedejki, ki je obenem futuristična, industrijska, vesoljska in seveda brezupno zagledana v elektronsko preteklost - seveda s to posebnostjo, da albuma ne bi mogli narediti nikjer drugje kot v novem tisočletju. Nanašanje na preteklost je pri Voglu preprosto preveč postmodernistično, če si ta izraz sploh še lahko dovolimo. Ampak nekaj postmoderne mentalitete vendarle stoji za Voglovo novo ploščo, saj z veliko spretnostjo poustvarja zvoke iz preteklosti in jih zavija v ideološko novodobne pakete. Elektro basi iz osemdesetih let so nezmotljivo originalni, prav tako vesoljski ambienti, ki spominjajo na kozmične jazzerje - celo novovalovski vložki so presenetljivo izvirni, še posebej s pomočjo vokalov, ki jih je med drugimi prispevala tudi Kevin Blechdom.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Poleg punkoidne Kevin so pri plošči Station 55 vsaj na vokalni fronti sodelovali še Franz Treichler iz skupine Young Gods, Max Turner iz skupine The Meteorites, madridski umetnik Burbuja ter skupina Virüs, s katero je Vogel prišel v stik med svojim podaljšanim bivanjem v Barceloni, kjer je bil kot oblikovalec zvoka vpleten v enega od tamkajšnjih umetniških projektov. Na nek način je to daleč največ gostovanj kar si jih je Vogel provoščil v zadnjem času, ampak verjetno na albumu Station 55 izključno instrumentali ne bi zadostovali. Vokali čisto preprosto dajejo komadom neko dodatno razsežnost in prav lepo je videti, da jih Vogel rutinersko obvladuje, mogoče tudi zaradi svojega nekdanjega kolega Jamieja Lidella, ki je pri dvojici prvi na novo odkril radost petja, še posebej pri svojem zadnjem albumu Multiply, ki smo ga pred dobrim mesecem poslušali tudi v oddaji Tolpa bumov. Kakorkoli že, album Station 55 ne navdušuje le z domiselnimi studijskimi manevri, ampak tudi s svojo vsestransko uporabnostjo, saj bo deloval tako na glasnih klubskih ozvočenjih, ki bodo na dan privlekli huronske base in tehnoidne ritme, po drugi strani pa je idealen tudi za domačo uporabo, saj se za prvim slojem zvoka skriva tudi cela vrsta Voglovih samplerskih domislic. Zanimivo je tudi, da Voglov elektronski stil uspe zveneti neverjetno organsko in analogno, kar mu je uspelo že na plošči Rescate 137, kjer je latinske sample spretno vpletel v vloge ritma znotraj techno komadov. Na Station 55 je torej le zamenjal zvočni material in se zagledal v malce drugačno zgodovinsko obdobje, ki seveda deluje po drugačnih pravilih. Pred nami je torej še en odlični Voglov album, ki ga nedvomno uvršča med najbolj konsistentne elektronske producente daleč naokoli.
juRE:m
Komentarji
komentiraj >>