Z drugim albumom Dayclear & First Dark Daniel Givens nadaljuje začrtano ustvarjalno pot, ki jo je pred petimi leti začrtal s prvencem Age. Meditativni podaljški elektronike oplemeniteni z njegovo spokenword poezijo znova prikazujejo temno plat življenja in bivanja. Čeprav se je Daniel medtem preselil v New York, kjer je precej dejaven na glasbenem področju, še vedno ostaja vsaj polovično zvest čikaškemu zvoku, ki so ga v devetdesetih pa tudi kasneje producirali bendi, kot so Tortoise, Isotope 217, Him, Gastr Del Sol in Rex. To ni nič nenavadnega, če pomislimo, da je Daniel pravzaprav z vsemi temi ljudmi tudi sodeloval v svojem glasbeno navdahnjenem življenju. Po selitvi v meko ustvarjalnega zanosa, New York, pa se je spečal še z vodilnimi predstavniki lokalnega hip-hop podzemlja, Mikeom Laddom in Antipop Consortium, ter še dodatno razširil svoj glasbeni izraz.
Z drugim albumom Dayclear & First Dark Daniel Givens nadaljuje začrtano ustvarjalno pot, ki jo je pred petimi leti začrtal s prvencem Age. Meditativni podaljški elektronike oplemeniteni z njegovo spokenword poezijo znova prikazujejo temno plat življenja in bivanja. Čeprav se je Daniel medtem preselil v New York, kjer je precej dejaven na glasbenem področju, še vedno ostaja vsaj polovično zvest čikaškemu zvoku, ki so ga v devetdesetih pa tudi kasneje producirali bendi, kot so Tortoise, Isotope 217, Him, Gastr Del Sol in Rex. To ni nič nenavadnega, če pomislimo, da je Daniel pravzaprav z vsemi temi ljudmi tudi sodeloval v svojem glasbeno navdahnjenem življenju. Po selitvi v meko ustvarjalnega zanosa, New York, pa se je spečal še z vodilnimi predstavniki lokalnega hip-hop podzemlja, Mikeom Laddom in Antipop Consortium, ter še dodatno razširil svoj glasbeni izraz.
Mitološka glasba brez mitologije, če si izposodimo kar Givensov izraz, nas popelje v paralelno realnost, v kateri se mimogrede spečamo z njujorškim dvojcem Suicide, še hitreje pa s kakšnim Princeom Charmingom ali katerim drugim predstavnikom novojorškega illbienta. Givensov vokal v komadu Transport nas bo nemara spomnil celo na Mikea Pattona in njegove grlene akrobacije, zavolj spokenworda pa ne bodo izostale niti asociacije s Saulom Williamsom ali že omenjenim Mikeom Laddom. Očitna glasbena razgledanost je tisti aspekt, ki bi Givensu sicer moral govoriti v prid, pa vendar se zdi, kot da prav zaradi prevelike vpletenosti v glasbeni svet, Daniel le stežka najde svojo lastno izrazno moč. Po besedilni plati sicer še gre, glasbeno-vokalno pa že nekoliko šepa. Manjka mu prezence in predvsem karizme. »Can we create energy« se tudi sam sprašuje v nespornem hitu Undone, ki je eden izmed redkih izstopajočih trenutkov na plošči. Med boljše momente bi lahko prišteli še uvodno skladbo Light Travel, v kateri se zanimivo poigra z besedno igro Fetch The Future, ali pa hip-hopersko in reggaejaško navdahnjeno skladbo Horizon Line.
Dayclear & First Dark je plošča, ki po prvem ošvrku sicer precej obeta, a vendarle ne dostavi vsega željenega. Zanimiv poskus, ki pa bo le stežka šel v glasbene anale.
Komentarji
komentiraj >>