Zamislite si pred kratkim tudi pri nas videnega Jana Garbareka, ožganega od sonca in spečanega z berlinskimi dub-techno minimalisti nekje na peščeni javanski obali v Surabayi. S takšno podobo v glavi ne boste več daleč od glasbene mineštre, ki jo v današnji Tolpi bumov ponuja norveška ekipa s projektnim imenom On/Off. Z eno nogo trdno stoječa na alternativnem plesišču, z drugo sileča v stratosfero, tja med koprenaste ovčice.Projekt On/Off sestavljajo norveški flavtist Patrick-Shaw Iversen v navdušujočem partnerstvu z elektronkarjem Raymondom C. Pellicerjem in producentom DJ Strangefruitom. Na njihovem istoimenskem prvencu sta sodelovala še tolkalec Anders Engen in basist Audun Erlien, oba v vlogi studijskega glasbenika.
Plošča je po izredno uspešnem singlu Bushfukka/Globotomi, ki so ga rolali mnogi znani DJ-ji, med njimi tudi Carl Craig, izšla letos v Jazzlandovi zbirki Grüner Series, ki predstavlja njeno mejno področje delovanja in je dom prelomnim spreobračevalcem žanrov, kot so Mari Boine, Beady Belle, Sternklang in ostali. Zvočna podoba te serije spaja post-jazz in elektroniko z etnično obarvanimi motivi iz svetovne glasbene zakladnice v sladkih harmonijah, zabeljenih z atonalnimi zvočnimi izleti. On/Off so odličen primer tega Jazzlandovega manifesta, ki brez kančka slabe vesti pelje na sprehod vse jazzovske puriste in zagledance v preteklost.
Sodobna norveška scena je dobro znana, tudi izven okvirja matične dežele, po svojem eklektičnem, žanrsko neomejenem in inovativnem pristopu k ustvarjanju glasbe. Vse naštete pridevnike zlahka pripišemo tudi današnjim protagonistom. Patrick Shaw-Iversen je izredno cenjen jazzovski flavtist, ki svoj navdih v veliki meri črpa iz gamelana – tradicionalne glasbe, ki jo igrajo na oddaljeni Javi in Baliju. Nasploh je jugovzhodna Azija področje, kjer norveški glasbeniki izredno radi iščejo svojo muzo. Spomnimo se samo odlične plošče Khmer, ki jo je pred leti izdal, ja, lahko bi mu rekli že kar starosta norveške post-jazzovske scene, Nils Petter Molvaer.
Vpliv gamelanskega načina igranja na flavto se več kot očitno opazi tudi na plošči On/Off, kjer Iversenove flavtistične zametke Pellicer mojstrsko zaokroži v svojstvenih elektronskih atmosferah, ritmično pa jih zbliža bodisi s plesnim podijem ali pa s tribalnim padanjem v trans. Slednje pride še posebej do izraza v danes že omenjenem singlu Bushfukka, ki je hkrati tudi najbolj izrazita skladba na albumu.
Jazzland nam je s ploščo On/Off torej še enkrat več ponudil svoje videnje sodobnih glasbenih praks, ki se osvobajajo spon togih žanrskih okvirjev, oziroma le-te skušajo presegati. Zasedbi On/Off je to z nekompromisnim pristopom nedvomno uspelo, celo brez nepotrebnega balasta osladne patetike, ki nemalokrat spremlja podobne kombinacije jazza in elektronike. Saj veste, nu jazz in podobna jajca.
Vklop.
Komentarji
komentiraj >>