V soboto se je v Zlatarstvu Skušek pod Plečnikovimi arkadami pri Uršulinski cerkvi zgodil performans z naslovom Primavera. Performans je potekal v multimedijskem slogu ob spremljavi žive glasbe, video projekcije in nekakšne žive instalacije, ki so jo sestavljale tri performerke. Predstavljale so Tri gracije iz znane Botticelijeve slike Prihod pomladi. Performerke so, oblečene v obleke iz tančic, ki so spominjale na obleke treh Gracij, sedele v izložbi.
V soboto se je v Zlatarstvu Skušek pod Plečnikovimi arkadami pri Uršulinski cerkvi zgodil performans z naslovom Primavera. Performans je potekal v multimedijskem slogu ob spremljavi žive glasbe, video projekcije in nekakšne žive instalacije, ki so jo sestavljale tri performerke. Predstavljale so Tri gracije iz znane Botticelijeve slike Prihod pomladi. Performerke so, oblečene v obleke iz tančic, ki so spominjale na obleke treh Gracij, sedele v izložbi.
Performerke so, sedeč na vrtljivih stolih, na katerih so se premikale levo in desno, predstavljale izložbene lutke. Z menjavo njihovih položajev smo gledalci imeli možnost videti njihove obleke in nakit iz več zornih kotov, ne da bi se sami premikali. Njihova oblačila so bila narejena iz lahkih prosojnih materialov in dopolnjena s čipkastimi in cvetličnimi vzorci. Oblikovala jih je modna oblikovalka Karmen Gombač. Celotna kostumografija naj bi delovala, kot da kliče prihajajočo pomlad.
Enkratni modni performans je bil hkrati predstavitev modnega nakita, ki sta ga oblikovali Nataša in Katja Skušek. Nakit oblikovno zasnovo črpa iz rastlinskega sveta. V dekorativnem oblikovanju renesančne dobe, iz katere izhaja tudi za celoten projekt referenčna Botticellijeva slika, je bila izbira takšnih motivov bistvena. V obliki sadja in listja nakit ustvarja vzdušje pravljičnega brezčasja. Hkrati njegova forma z mehkimi linijami odraža nežnost ter slogovno ustreza konceptu slike Primavera.
Interaktivni dogodek je spremljala video projekcija Mladena Stropnika, ki je prikazovala cvetove, premikajoče se po prostoru. Premikajoče se cvetlice, ki so poniknile neznano kam in se čez nekaj trenutkov zopet prikazale, so dopolnjevale tiste izven prostora projekcije. Podhod Plečnikovih arkad je bil namreč za ta namen očiščen in posut s svežim cvetjem.
Ob performansu smo se gostje pogostili s čokoladnimi breskvami, ki so tako po videzu kot okusu ustrezale konceptu performansa. Tako smo se tudi sami interaktivno vključili v samo dogajanje. Projekt Primavera je pozdrav pomladi, ki je bil namenjen obiskovalcem in obiskovalkam, ki jih zanima področje mode, povezano z likovno umetnostjo. Poleg povabljenih so bili priča performansu tudi mimoidoči, ki so bili v mestu z drugimi nameni. To so bili tako odrasli kot otroci, ki naj bi se skozi konzumiranje izdelkov instalacije na ta način vsaj za nekaj trenutkov približali umetnosti.
Performans – instalacijo je dopolnjevala tudi glasbena spremljava. Pogostitev se je dogajala ob spremljavi ambientalne glasbe na električnem klavirju vsem dobro poznanih evergreenov, ki jih je izvajal Bogdan Gombač. Tako nam je tovrstna glasba na topel in sončen jesenski dan poustvarila sanjavo vzdušje.
Projekt Primavera naj bi skozi formo javnega performansa vnesel pomlad v jesenski sobotni popoldan ljubljanskega javnega prostora. Performans – instalacija je povabljenim in mimoidočim posredoval informacijo vzdušja nekakšne vzporedne realnosti. Popestril jim je dan in jih razvedril na neki površinski ravni. Takšen učinek pa vsekakor ni namen pri ustvarjanju likovne umetnosti. Táko idealiziranje preteklosti, kot tudi umetnostne zgodovine, v kombinaciji s tako imenovanim fenomenom mode kaj rado ustvari vtis o celostni podobi dogodka, ki poteka na ravni pop kulture, kar je bilo v omenjeni performans – instalaciji vsekakor videti.
S čokoladnimi breskvami je bila zadovoljna Maja Smrekar.
Komentarji
komentiraj >>