Ohmega Watts, sin jamajških priseljencev v ZDA, s pravim imenom Milton Campbell, prihaja iz Brooklyna, vendar pa sedaj živi v Portlandu. MC-ja od daljnega leta 1993, producira pa od leta 1997. Svojo glasbeno kariero je začel v rapovski skupini Lightheaded, prvič pa je nase resno opozoril leta 2004, ko je pri založbi Ubiquity izšel njegov prvi single z naslovom “A Request”. Single je bil odlično sprejet tako v hiphoperskih kot tudi drugih glasbenih krogih in logično je letos sledil Miltonov prvi album z naslovom The Find. Watts med glavne glasbene vplive uvršča hiphoperske klasike, kot so Run DMC, Eric B & Rakim, Dj Premier, The Roots, … in, zanimivo, tudi novejše ustvarjalce, kot so RJD2, ter britance Herbalizer... (v celoti...)
Radio Študent
Glasbena redakcija
Tolpa bumov, petek, 11.18. 2005, 19.00h
OHMEGA WATTS – The Find (Ubiquity)
*Kalifornijska založba Ubiquity je znana po raznovrstnosti glasbe, ki jo izdaja. Z založbo sodelujejo razni izvajalci iz raznih koncev, kot so John Arnold, Breakestra (ki so ravnokar izdali album z naslovom Hit the Floor), Greyboy, Platinum Pied Pipers, John Beltran, Beatless, Quantic, Cuica, Ohmega Watts … Pestre zvrsti, ki se vežejo na založbo, so soul/jazz (za ta del je zadolžena predvsem podzaložba Luv n Haight), afrokubanska glasba, downtempo, hiphop, nujazz …
Ohmega Watts, sin jamajških priseljencev v ZDA, s pravim imenom Milton Campbell, prihaja iz Brooklyna, vendar pa sedaj živi v Portlandu. MC-ja od daljnega leta 1993, producira pa od leta 1997. Svojo glasbeno kariero je začel v rapovski skupini Lightheaded, prvič pa je nase resno opozoril leta 2004, ko je pri založbi Ubiquity izšel njegov prvi single z naslovom “A Request”. Single je bil odlično sprejet tako v hiphoperskih kot tudi drugih glasbenih krogih in logično je letos sledil Miltonov prvi album z naslovom The Find. Watts med glavne glasbene vplive uvršča hiphoperske klasike, kot so Run DMC, Eric B & Rakim, Dj Premier, The Roots, … in, zanimivo, tudi novejše ustvarjalce, kot so RJD2, ter britance Herbalizer.
Album The Find je relativno obsežen, na njem najdemo, če štejemo tudi intro in outro, dvaindvajset kosov, traja pa več kot sedemdeset minut. Pa vendar The Find ni razvlečen izdelek. Je razgiban, z obilico gostov, parimi Interludi, poskočnimi instrumentali. Produkcija, ki je več ali manj delo Ohmege Wattsa, je nelinearna, pogosto se podlage skozi komad (grobo) spreminjajo. Na določenih delih nepričakovano, vendar z občutkom, vletavajo novi sempli. Ti so nasplošno skrbno izbrani, nekateri celo izjemni. Čeprav je zvok precej trd, neobdelan, pa so vzorci strukturirani prefinjeno, ogromno je prehodov, sprememb. Nekatere preproste melodične linije je Ohmega, čeprav se nikoli ni učil igrati nobenega inštrumenta, odigral sam in jih potem vzorčil, torej resemplal, jih obdelal kot semple, ki jih sicer najde na starih vinilkah. Resemplal je tudi nekaj linij, ki so mu jih za album posneli razni glasbeniki.
Ohmega Watts očitno prisega na DIY oziroma do it yourself ideologijo, saj je za ploščo naredil, kot sem že omenil, vse beate, poleg tega seveda tudi MC-ja in celò pripravil ves artwork. Watts tudi sicer oblikuje, v preteklosti je sodeloval z Adidasom, pa za založbo Ubiquity je sooblikoval majice.
Album The Find se začne, kot se za hiphop album spodobi, z introm. Sledi komad »Where it all started”, kjer na skreču pomaga Dj DNA. Gre za nekakšen predstavitveni komad, kjer se Ohmega predstavi, pove, od kod prihaja, kateri so njegovi zgodnji vplivi, torej kje se je zanj vse začelo. “That sound” je prvi single s plošče. Na njem z Ohmego sodelujeta zahodnjeobalska MC-jevska ekipa Proccussions in vokalistka Noelle. Gre za posrečen “party” komad, ki so ga za single izjemno remiksali Quantic Soul Orchestra. Komad “Full Swing” je sestavljen iz semplanih bobnov in izvrstnega aranžmaja kitarske linije. Tu gostujeta dva MC-ja, Neogen in Deacon. Sledi “A Request”, prvi Wattsov hit, kjer poleg njega rappata kar dve zasedbi, Lightheaded in Lifesavas. Komad je tudi dober primer Wattsovih produkcijskih prijemov, kjer se podlaga precej spreminja, kar pri ameriškem konvencionalnem hiphopu ni ravno utečena praksa. “Treasure Hunt” je eden najbolj “poppy” komadov na plošči, z nekakšno reggae podlago, ki malce spominja na prvo ploščo Gorillaz, in ne preveč posrečenim "pjevalskim" vokalom gospoda (s prav tako neposrečenim imenom) Sugarja Candyja. “Saturday Night Live” je še en uptempo, pozitiven komad, spet imamo dva gosta, MC-ja Surreala in Sharloka. “Floor rock” je izvrsten nafankiran inštrumentalni komad, z nekakšnim afrofunk pihalnim semplom, orglami hammond, funky kitaro. Plošča se konča s komadom “Long Ago”, kjer Watts in Othello povesta, kako je bilo včasih, ko je bil hiphop še “true”, gre torej za nekakšen nostalgičen povzetek, ki sklene ploščo.
Ob branju intervjujev z Ohmego Wattsom ugotovimo, da je mladenič precej veren, kar pa se (na srečo) ne odraža toliko v besedilih. Vokalno bi ga lahko uvrstili v tradicijo native tongue-ovcev, torej v kategorijo raperskih skupin, ki so prodrle nekje v začetku devetdesetih let in med katere štejemo A Tribe Called Quest, De La Soul in podobne. Kot pri teh skupinah so Wattsova besedila večinoma pozitivna, posredovana s pretežno pripovedovalnim stilom in tekočim flowom.
Za »The Find« bi težko rekli, da je absolutno Wattsov projekt, predvsem zaradi ogromnega števila (zgoraj navedenih) gostujočih Mc-jev. Vendar pa je vseeno zavidanja vredno, da je Wattsu uspelo sproducirati mastne beate, izoblikovati ličen ovitek, zorganizirati tako veliko število MC-jev in nenazadnje tudi glasbenikov. Sveže!
Pripravil Borja.
Komentarji
komentiraj >>