Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Fuck Veliki brat OFF! (3258 bralcev)
Torek, 22. 11. 2005
tomazza



Veliki brat?!
... Angela Merkel je nova nemška kanclerka ...

... prvi obletnici oražne revolucije v Ukrajini in ekipe komisarjev Joseja Manuela Barrosa ...

... o ustavnih spremembah v Daytonski Bosni in Hercegovini, na Japonskem in v Keniji ...

... Izraelski premier Ariel Šaron začenja predvolilno kampanjo z raketiranjem juga Libanona ...

... v mobilizacijo za sobotne proteste proti gospodarskim in socialnim reformam se vključujejo tudi Sindikat vzgoje in izobraževanja, Mladi forum Socialnih demokratov ter Sindikat Radia Študent ...

Evropska unija in Združene države Amerike so že marca 2003 v okviru tako imenovanih ukrepov za boj proti terorizmu podpisali dogovor o prenosu podatkov o letalskih potnikih iz evropskih podatkovnih baz ameriškim varnostnim agencijam. Omenjeni dogovor, ki tako omogoča zgolj enosmerni pretok 34 vrst različnih podatkov med evropskim sistemom za rezervacije poletov in podatkovnimi bazami ameriških obveščevalnih služb, je sicer v imenu tudi domače širše domovine podpisala Evropska komisija.

Da pa s posredovanjem evropskih podatkov ameriškim obveščevalnim službam ni vse v najboljšem redu, saj je varovanje zasebnosti potnikov zagotovljeno zgolj na podlagi zagotovil Bruslja in Washingtona, pa so že kmalu po uveljavitvi tega sporazuma sklenili poslanci Evropskega parlamenta. Zato so zoper omenjeni dogovor sprožili postopek pred Sodiščem Evropskih skupnosti v Luksemburgu.

Za dokaz, da tudi evropski sodni mlini meljejo počasi, a zato vseeno bolj v prid varovanja osnovnih človekovih pravic kot domača podalpska sodišča, pa je poskrbel generalni pravobranilec Sodišča Evropskih skupnosti, ki se je zavzel za razveljavitev tega enostranskega dogovora, saj da ne omogoča varovanja zasebnosti potnikov. Sodišče Evropskih skupnosti bo dokončno odločitev v tej zadevi sicer sprejelo šele enkrat prihodnje leto.

Do sodnega preklica omenjenega sporazuma pa vseeno velja opozoriti, da iz Evrope ameriškim obveščevalnim službam redno posredovani podatki še naprej vsebujejo informacije, kot so: polna imena potnikov, njihovi naslovi, telefonske številke, email naslovi, informacije o načinu plačila letalskih kart, številke bančnih računov in podatki o plačilnih karticah, ki vključujejo celo višino vašega limita.

Poslušate nad obveščevalnimi dosežki Velikega brata iz onstran luže ravnodušni off program Radia Študent!

Angela Merkel se je že z izvolitvijo za novo nemško kanclerko zapisala v nemško politično zgodovino. Potem ko je zanjo glasovalo 397 od skupno 612 navzočih poslancev bundestaga, ki bodo vajo ponovili popoldne, ko bodo potrdili še njeno ministrsko ekipo, je sicer zgolj izdahnila, da izvolitev sprejema. Za mejnike v nemški politični zgodovini pa bo poskrbelo nekaj naslednjih dejstev. Angela Merkel namreč ni le prva kanclerka v nemški zgodovini, pač pa je z 51 leti tudi najmlajša na tem položaju doslej. Pa še to ni vse. Sploh prvič se je namreč na oblast v Nemčiji povzpel nekdo, ki je po rojstvu iz nekdanje komunistične Nemške demokratične republike, še nikoli pa ni Nemčija imela tudi naravoslovno tako izobraženega kanclerja. Nemška železna lady je namreč po osnovni izobrazbi doktorica fizike.

Konca nemške politične krize so sicer veseli tudi v Evropski komisiji Joseja Manuela Barrosa, ki obhaja prvo obletnico. Kljub visokoletečemu programu, ki so ga Barroso in njegovi komisarji poimenovali Partnerstvo za evropsko obnovo: partnerstvo za blagostanje, solidarnost in varnost celine, za aktualno ekipo Evropske komisije prvo leto mandata ni bilo najbolj uspešno. Še najbolj izstopata na dveh referendumih zavrnjena evropska ustava in propad pogajanj o finančni perspektivi za obdobje 2007–2013, brez katere bo evropsko blagostanje bržkone ostalo zgolj mrtva črka na papirju.

Kljub temu, da tudi za režimom ukrajinskega predsednika Viktorja Juščenka ni najboljše leto, pa se bo ta v popoldanskem nagovoru več desettisočglavemu ljudstvu na Trgu neodvisnosti v Kijevu vseeno držal kar se da slovesno. Ker je minilo namreč natanko leto dni od tako imenovane oranžne revolucije, po kateri se je tudi s pomočjo ameriških in zahodnih obveščevalnih služb na oblast povzpel sedanji ukrajinski predsednik, namerava Juščenko današnji dan razglasiti za državni praznik. Ta se naj bi sicer ne preveč inovativno imenoval Dan svobode.

Bolj začasni mir kot pa svobodo pa ob desetletnici sklenitve Daytonskega sporazuma praznujejo na Mirovnem inštitutu v Washingtonu. Krhki mir bodo v mednarodnem protektoratu Bosna in Hercegovina po resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov še vsaj leto dni naprej vzdrževale mednarodne večnacionalne sile EUROFOR. V Washingtonu na slovesnosti navzoči vsi trije člani Predsedstva BiH in predstavniki osmih političnih strank pa so na prigovarjanje ameriških gostiteljev podpisali še skupno izjavo, v kateri so se vsaj načelno izrekli za začetek procesa ustavne reforme, ki naj posodobi Daytonski sporazum. V bistvu pa gre za odpravo ločnice med srbsko in bosansko-hrvaško entiteto ter večjo suverenost skupnih bosanskih oblasti. Več o desetletnici daytonskih sporazumov pa v današnjem RŠ komentarju.

Ustavo bi sicer spreminjali tudi na Japonskem. Za to se je na otoku zavzela tamkaj od leta 1955 nepretrgoma vladajoča Liberalnodemokratska stranka. Nič več na mir prisegajoči Japonci bi iz ustave črtali člen, ki določa, da nikoli več ne bodo imeli kopenskih, pomorskih ali drugih vojaških sil. Premier Koizumi bi si tako rad omislil vsaj vojaške sile za samoobrambo, kljub temu, da naj bi po predlaganih spremembah prav premier postal tudi njihov vrhovni poveljnik, pa naj miroljubni značaj japonske ustave ne bi bil ogrožen.

Za razliko od Japonske, kjer o ustavnih spremembah referenduma niti ne nameravajo razpisati, pa se je proti predlogu ustavnih sprememb, ki bi še povečale pristojnosti predlagatelja in predsednika Mwai Kibakija, na referendumu izreklo državljansko telo Kenije. Težava demokracije po kenijsko sicer ostaja visoka nepismenost prebivalstva, ki je skoraj 30-odstotna. Za to so se na tem prvem referendumu v 42 let politično od Velike Britanije neodvisni državi pomagali s slikami. Nepismeni državljani, ki so bili za potrditev predloga nove ustave, so morali obkrožiti banano, za zavrnitev pa tokrat zmagoslavno pomarančo.

Ne s slikami, ampak s predčasnimi volitvami in izstopom iz stranke Likud pa svojo politično debelo kožo ponovno rešuje izraelski premier Ariel Šaron. Stranka, s katero se namerava potegovati za ponovno izvolitev in večino v knesetu, se bo imenovala Narodna odgovornost, bila pa naj bi sredinske politične orientacije. To v Izraelu v praksi pomeni, da medtem ko podpredsednik vlade Ehud Olmert izjavlja, da si Šaron želi začrtati meje izraelske države v dogovoru s Palestinci, na ukaz taiste vlade izraelska letala raketirajo po domnevnih položajih Hezbolaha na jugu Libanona. Na ozemlje te druge države pa se pošilja celo izraelska pehota. Ariel Šaron je tako svoj premierski položaj in kompetence že začel uporabljati v namene predvolilne kampanje za predčasne volitve.

Kljub drastičnem upadu javnomnenjske in državljanske podpore domači vladi ter koaliciji Janeza Janše pa je o predčasnih volitvah na Slovenskem še prezgodaj govoriti. Kdo ve, mogoče se bo tudi to spremenilo po velikih demonstracijah proti neoliberalnim gospodarskim in socialnim reformam, ki bodo to soboto, 26. novembra. Vlada zaenkrat še navidezno trdno stoji za predlaganim paketom reform. Toda fronta nasprotnikov reform je vsak dan vse številnejša. Zakaj se bodo priključili sobotnim protestom, je posebej za Radio Študent spregovoril glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Branimir Štrukelj.

////////////////////////////////////////

SVIZ pa bo po besedah Štruklja k sobotnim demonstracijam prispeval tudi naslednje stališče.

////////////////////////////////////////

Sobotnih protestov se bo pod geslom Proti ekonomskemu in ZA antropološko dojemanje človeka udeležil tudi Sindikat Radia Študent. V mobilizacijo za proteste pa so se med drugimi vključili tudi Mladoforumaši Socialnih demokratov. Kako in zakaj, bo povedal njihov predsednik Dejan Levanič.

/////////////////////////////////////


Komentarji
komentiraj >>