Petek, 2. 12. 2005
jizah
Mnogi boste zagodrnjali, ko boste znova slišali ime Madlib. Da, zopet je poba izdal novo ploščo, s katero nadaljuje enega od svojih številnih stranskih projektov, ki se imenuje Yesterdays New Quintet. Yesterdays New Quintet je v osnovi fiktiven jazzersko-hiphoperski ansambel, pri katerem igra le en človek, in sicer Madlib. Ta producentski mag v svoji skupini igra prav vse inštrumente in je s projekti, zbranimi pod imenom Yesterdays New Quintet, pričel z izdajo plošče »Angles Without Edges«, nato izdal še njeno nadaljevanje »Stevie« ter je kmalu, po tipičnem raperskem vzorcu, začel izdajati še plošče posameznih članov te zasedbe. Seveda je vsak posamezni član on sam. Prav vsi izdelki so izšli na založbi Stones Throw, katere protagonist je ravno Madlib... (v celoti...)
RADIO ŠTUDENT na sporedu: 1.12.2005
TOLPA BUMOV petek ob 19.00
SOUND DIRECTIONS The Funky Side Of Life (Stones Throw, 2005)
*Mnogi boste zagodrnjali, ko boste znova slišali ime Madlib. Da, zopet je poba izdal novo ploščo, s katero nadaljuje enega od svojih številnih stranskih projektov, ki se imenuje Yesterdays New Quintet. Yesterdays New Quintet je v osnovi fiktiven jazzersko-hiphoperski ansambel, pri katerem igra le en človek, in sicer Madlib. Ta producentski mag v svoji skupini igra prav vse inštrumente in je s projekti, zbranimi pod imenom Yesterdays New Quintet, pričel z izdajo plošče »Angles Without Edges«, nato izdal še njeno nadaljevanje »Stevie« ter je kmalu, po tipičnem raperskem vzorcu, začel izdajati še plošče posameznih članov te zasedbe. Seveda je vsak posamezni član on sam. Prav vsi izdelki so izšli na založbi Stones Throw, katere protagonist je ravno Madlib.
Madliba sicer poznamo kot multiinštrumentalista, producenta, raperja, glasbenega maga in človeka z neskončno idejami. Produkcije, ki jih ponuja mnogim raperskim kolegom imajo vedno svoj signifikanten znak, poleg tega pa se fant ukvarja še s sebi lastnimi alteregi. Tako se med drugim skriva za broken beataškim imenom Dj Rels, za rapersko tečnobnim vokalom Quasimota, za producentskim imenom Madlib in sodeluje tudi pri projektih tipa Madvillain, Jaylib ter Lootpack, za konec pa seveda ne moremo prezreti njegove serije Yesterdays New Quinteta.
Pod označbo fiktivnega projekta pa je Madlib našel prostor še za en projekt znotraj tega jazzerskega alterega. Gre namreč za projekt Sound Directions, kjer se ideje črpajo iz kvinteta, a ima projekt vendarle nekaj sebi lastnih značilnosti. Zanj je značilno, da prvič v Madlibovi karieri inštrumentov ni odigral on sam, temveč je k sodelovanju povabil nekaj glasbenih kolegov. Živa glasba je našla tudi drugačno pot znotraj produkcijskega procesa, saj je bila pri Yesterdays New Quintet do sedaj navada, da je odigrana celota zvenela precej samosvoje, zvok pa je bil prav »madlibovsko« čist in nam je ponujal prijetno sozvočje inštrumentov, ki jih je Madlib odigral enega za drugim in jih vklapljal v celotno sliko. Tokrat je, kot rečeno, prvič k sodelovanju povabil nekaj glasbenih kolegov, ki se bolj ali manj gibljejo v podobnih glasbenih krogih kot avtor sam. Sodelovanja z glasbeniki zbranimi okrog zasedb Breakestra, Antibalas, The Dap Kings ter Connie Price and The Keystones so vidna na trobilih, kitarah in klaviaturah; za bobne, base, orgle in še kaj drugega pa je poskrbel Madlib. S tem pa gostovanja še niso končana, saj je bil na snemanje k dvema kompozicijama povabljen tudi britanski bobnar Malcolm Catto. Vsa ta sodelovanja pa še vedno ne dajejo nikakršnega resnega indica, da bi lahko nek projekt znotraj Yesterdays New Quinteta videli igrati v živo na kakšnem koncertu. Sound Directions je tako verjetno neka nova smer v glavi tega izvrstnega producenta.
Izdelek je zastavljen tako, da je pol novih kompozicij povsem avtorskih, drugo polovico pa predstavljajo priredbe jazz-funk klasik različnih velikanov tovrstne glasbe. V tej najbolj funkerski različici delovanja Madliba do sedaj tako najdemo po svoje prirejene avtorje, kot so Marcos Valle, Billy Brook, Oliver Sain, J.J. Johnson, Lesiman, Cliff Nobles ter priredba komada »A Divine Image« Davida Axelroda, katerega je Madlib že nekajkrat omenil kot nekakšnega tihega idola. Glasba je produkcijsko znova postavljena zelo natančno in je nekakšna mešanica psihadeličnega soula, jazz-funka, počasnega funka, jazza, breakbeata, progresivnega rare-groova ter vokalnih vložkov, ki pa jih razen pri nekaj kratkih samplih skorajda ni na plošči. Ljubitelji dosedanjih jazzerskih kreacij tega raperskega producenta in didžeja bodo najbrž razočarani nad pomanjkanjem »contemporary« jazza, saj se tokratni izdelek veliko bolj opira na funkersko zaledje, katerega temelji pa so nekakšni zlomljeni bobnarski ritmi. Izdelek zveni kompaktno, a morda za ljudi vajenih dosedanjega dela tega hiperaktivca, malce preveč umazano, saj se je produkcijsko avtor očitno hotel približati zvoku umazanega funka. Vse skupaj deluje na trenutke precej bizarno, svežina prihaja predvsem iz kreativnega pristopa, tako Madliba kot ostalih sodelujočih, a je zapakirano v veliko bolj razvejano, najbrž tudi težje prebavljivo celoto, kar je pravzaprav največja novost v delu tega genialca. Ob tem je treba vsekakor omeniti, da s tem glasba ni izgubila na kvaliteti. Morda je »Sound Directions« povzročila le rahel osip publike, ki je do sedaj spremljala bolj "polikane" projekte Yesterdays New Quinteta. Funk je tako reinterpretiran na nov način, z zvrhano mero jazzerskih »breakov« in uporabo trobil, Rhodesa, orgel, bobnov in vseh ostalih inštrumentov, katerim pa se pridruži tudi kak kratek posamplan del, ki tako združuje organsko glasbo s kratkimi DJ vpadi.
Plošča, na kateri je naš priljubljeni raperski producent v odlično fuzijo več glasbenih zvrsti uspel zvabiti delo iz več svojih alterego projektov in jih kot celoto predstavil v bolj funkerski obliki, je še ena v vrsti njegovih uspešnih stvaritev. Konsistentnost njegovih projektov tako ostaja neomadeževana, še vedno pa ga krasijo prav vse njegove najmočnejše lastnosti – drugačen produkcijski proces, »madlibovski zvok«, odlična interpretacija in reinterpretacija, v katero smo se lahko prepričali na plošči »Shades Of Blue«, kjer je Madlib brskal po posnetkih legendarne jazzerske založbe Blue Note, smisel za detajle in aranžmajska dovršenost. Pri obilici projektov, ki jih človek s pravim imenom Otis Jackson jr. plasira v javnost v zelo kratkem časovnem intervalu, se zdi, da v sklopu založbe »Stones Throw« iz dneva v dan deluje bolj neobremenjeno in ubira popolnoma svojo pot, ki postaja vse bolj eklektična. Tokratni izdelek pa je za njegovo siceršnjo formo ponudil malce hitrejši, a veliko bolj živ in razvejan zvok kot do sedaj. Madlib je v 40-ih minutah izdelka tako dobro premešal predelave starih komadov ter jim dodal nekaj povsem svojih aranžmajskih triumfov.
Tolpo je spisal Jizah
Komentarji
komentiraj >>