Torek, 6. 12. 2005
juREm
Tokrat lahko promocijskemu materialu založbe Warp popolnoma verjamemo. Album Smash zadane ob prvem poslušanju, poslušalca ujame in ga do zadnjih kaotičnih taktov ne izpusti iz divje mešanice vsega mogočega. Eklekticizem je tukaj na pohodu v svoji najboljši luči, in to z izrednim občutkom za večplastno produkcijo, ki sicer vleče neštete vzporednice z ostalimi elektronskimi glasbeniki, obenem pa ima svojo prav posebno karizmo. Če ne drugače, smo pri francoskih elektronikih takšen pristop srečali le zelo poredko, kar pomeni, da je Jackson Fourgeaud že v tem smislu posebnež, ko boste slišali komade, ki smo jih pripravili za današnjo Tolpo bumov, pa si boste o njem mislili le še vse dobro... (v celoti...)
RADIO ŠTUDENT
TOLPA BUMOV
TOREK, 6. DECEMBER OB 19.00
JACKSON AND HIS COMPUTER BAND - Smash (2005, Warp)
*Tokrat lahko promocijskemu materialu založbe Warp popolnoma verjamemo. Album Smash zadane ob prvem poslušanju, poslušalca ujame in ga do zadnjih kaotičnih taktov ne izpusti iz divje mešanice vsega mogočega. Eklekticizem je tukaj na pohodu v svoji najboljši luči, in to z izrednim občutkom za večplastno produkcijo, ki sicer vleče neštete vzporednice z ostalimi elektronskimi glasbeniki, obenem pa ima svojo prav posebno karizmo. Če ne drugače, smo pri francoskih elektronikih takšen pristop srečali le zelo poredko, kar pomeni, da je Jackson Fourgeaud že v tem smislu posebnež, ko boste slišali komade, ki smo jih pripravili za današnjo Tolpo bumov, pa si boste o njem mislili le še vse dobro. Zdi se celo, da je tega dobrega na eni sami plošči kar preveč. Treba bi bilo vso to studijsko hiperaktivnost razdeliti na več delov, da bi bila lažje prebavljiva in da bi jo lahko bolj skoncentrirano opazovali. Tako pa je album Smash kot vožnja na vlaku smrti, saj se ovinki pojavljajo povsem nenapovedano, okolica pa mimo nas drvi z neverjetno hitrostjo. Smash je preprosto hiperaktiven album, ki v tehničnem smislu spominja na zatikajoči se micro sampling kanadčana Akufena in njegovega debija My Way, ki je prav tako trpel zaradi preobilja vsega dobrega in se tako brez problemov uvrstil med najboljše izdelke zadnjih let. Tako Akufen kot Jackson se komadov lotevata z neštetimi sampli, ki potem skačejo od enega konca do drugega, se zatikajo in ponavljajo, edina razlika pa je v malce drugačnih žanrskih definicijah. Akufen je trdno zapisan micro house ritmom, medtem ko se Jackson nemirno prestopa med diskom, elektro-clashom, funkom, govorjeno besedo, soulom in pač vsem mogočim materialom, ki so ga premogli svetovni glasbeni retro-futurizmi.
Založba Warp je Jacksona in njegovo računalniško skupino pobrala pri francoski založbi Sounds of Barclay, kjer je objavil razvpiti single Radio Caca, ki ga mimogrede pravkar poslušamo tudi v podlagi. Godbeni imperializem angleških neodvisnežev se tudi tokrat ni zmotil, saj so šefi iz Londona izbrali še en zadetek v črno, ki sicer malce štrli iz kataloga, ampak je pa zato toliko bolj zanimiv. Sicer pa je Jackson dober del pozornost pritegnil že koncem devetdesetih let ko so luč dneva ugledale njegove prve house produkcije, narejene v duhu Daft Punkov in Cassiusa, kasneje pa se je pariški studijski garač, obrnil v bolj dadaistično raziskovanje zvočnih spektrov. Sicer pa je prve komade posnel že pri petnajstih letih na opremi, ki si jo je sposodil od svoje matere, folk in blues pevke Paule Moore ter na njej začel podoživljati glasbo svojih idolov kot so Aphex Twin, Boards Of Canada, David Bowie, T-Rex in ostali. Njegov vinilni debi je bil seveda acid houserski, kasneje so prišli bolj konvencionalno francoski house komadi in na koncu še mešanica, ki jo poslušamo danes. Gostje na albumu so sledeči: na komadu Fast Life poje njegova mati, njegova štiri letna nečakinja pripoveduje zgodbo na komadu Oh Boy, newyorški rapper Mike Ladd gostuje na komadu TV Dogs, dva komada pa je bojda zmiksal Jacksonov dobri kolega Mr. Oizo. Pred nami je torej zvočna plejada novodobnih slogov, ki je najboljša, če jo v psihadeličnem razpoloženju poslušamo od začetka od konca, pa naj vse skupaj postane še tako polno in nasičeno. Jackson zadevo pač definira po svoje.
Album Smash bomo poslušali v celoti, komadi pa si sledijo v naslednjem vrstnem redu: Utopia, Rock On, Arpeggio, Minidou, Oh Boy, TV Dogs, Hard Tits, Teen Beat Ocean, Promo, Tropical Metal, Headache, Moto, Fast Life ter Radio Caca. Uživajte!!!
juRE:m