Ponedeljek, 12. 12. 2005
Mancek
Ljubljanski dvojec Ruins Matador je svoj vztrajni, zanosni in neprilagojen kreativni napor zadnjih petih let končno zaokrožil v zrelem, ambicioznem studijskem projektu, ki glede drznosti in jasnosti vizije ter brezkompromisne doslednosti pri uveljavljanju umetniške ideje skorajda nima para v domači neodvisni produkciji zadnjih let. Unikaten preplet tradicije novega vala, zgodnjega minimalizma in ambienta na eni strani ter najsodobnejših elektronskih eksperimentalnih podvigov na drugi. In kar je najboljše -brez preveč očitnih citatov iz katerekoli od omenjenih praks. Ruins Matador sta, zasidrana v tehtni tradiciji in ob kvalitetnem razgledu čez sodobno dogajanje, uspela razviti samosvoj, jasno razpoznavni jezik....v celoti -> - brez preveč očitnih citatov iz katerekoli od omenjenih praks. Ruins Matador sta, zasidrana v tehtni tradiciji in ob kvalitetnem razgledu čez sodobno dogajanje, uspela razviti samosvoj, jasno razpoznavni jezik.
Kako dobro je - ob vse večjem navalu marketinških bendov, ki so medijsko napumpani še preden se dodobra izvalijo in ob bolj ali manj sredinski produkciji t.i. neodvisne, alternativne scene, ki ji pozitivni predznak pripišemo s pripombo, češ naše bende je treba spodbujat, hkrati pa zavedajoč se, da caplja par let za nivojem mednarodne sodobne produkcije – kako dobro je torej dobiti v roke domači album, ki ga brez zadrege lahko postaviš ob bok znanilcev svežih vetrov na mednarodni sceni nove glasbe. Album, ki izkazuje jasno poznavanje in refleksijo glasbenih praks, ki so v sedemdesetih in osemdesetih poosebljale osti glasbenega razvoja, hkrati pa se drzno spoprijema z novimi izraznimi možnostmi, ki jih ponuja sodobna tehnologija in jih subtilno vpeljuje v zvočno celoto.
Album The Girls Seem Happy, The World Seems Dead zaznamuje unikaten preplet tradicije novega vala, zgodnjega minimalizma, ambienta in celo free jazza na eni strani ter najsodobnejših elektronskih eksperimentalnih podvigov na drugi. In kar je najboljše - brez preveč očitnih citatov iz katerekoli od omenjenih praks. Ruins Matador sta, zasidrana v tehtni tradiciji in ob kvalitetnem razgledu čez sodobno dogajanje, uspela razviti samosvoj, jasno razpoznavni jezik.
Ruins Matador sta Žiga Predan na kitari in vokalu ter Peter Ličen za bobni, oba pa si izrazne možnosti razširjata še z uporabo računalnika. Od samega začetka je njuno delovanje zaznamovano z samo-organizacijsko – do-it-yourself logiko, ter celostnim in brezkompromisnim pristopom. Približno pet let je odkar sta svoje početje začela beležiti na cd-r izdaje in se pojavljati na odrih domačih klubov. Treba je spomniti, da je bil Ruins Matador sprva trio, vendar sta Žiga in Peter ob nedovoljšni kompatibilnosti takratnega basista in ob neustreznosti vseh naslednjih, povlekla prvo brezkompromisno potezo – namesto kompromisa z »manj kot stoodstotno angažiranim« basistom, sta bas linije posnela, najprej na mini disk, kasneje na kompjuter in sama naštudirala celosten živi nastop. Ta brezkompromisni pristop ju je spremljal tudi ob organiziranju in izvajanju koncertov po tujini – najprej sta se se za poljsko-nemško turnejo povezala s svojimi kameradi iz vadbenega bunkerja – bendom Kramfid, leto kasneje jih je opazil Marko Brecelj in jih potegnil najprej na turnejo po Holandiji, nato pa še po ex-Jugi, sama pa sta se podala še v Grčijo, Francijo, Italijo ter mesec dni nazaj celo v Brazilijo.
Tudi izdaje albuma Ruins Matador nista prepustila naključju oziroma usmiljenju katerekoli domače ali tuje založbe, temveč sta v skladu s celotnim principom delovanja ustanovila lastno založbo Amitie Music in obdržala popolno kontrolo nad svojim delom.
Vse to izkazuje izjemno predanost lastni kreativni viziji, doslednost pri samoorganizaciji ter zrelo ambicioznost, to pa je zmagovalna kombinacija predpogojev za prodor, ki ji le težko najdeš par v slovenskem glasbenem prostoru.
Vse te kvalitete so združene tudi na albumu »The Girls Seem Happy, The World Seems Dead«. Album je pravzaprav zaokrožil dosedanje delovanje Ruins Matador, saj se na njemu - poleg novih – nahajajo tudi komadi iz večine od dosedanjih desetih unikatno opremljenih CD-R izdaj. Starejši komadi so na novo posneti, aranžirani, obogateni z dodatnimi elektronskimi teksturami in žmohtno producirani – z izdatno pomočjo Petra Penka in Borisa Benka – dvojice izmed najbolj profiliranih domačih producentov. Rezultat je zvočno kompaktna in homogena plošča z jasno rdečo linijo, ki pa vseeno pušča dovolj prostora za raznolikost zvočnih in aranžmajskih detajlov. Ob predhodnjem poznavanju glasbene in poetske ekspresije dua Ruins Matador sta prav aranžmajska in zvočna dodelanost vseh 13ih komadov ter dinamična razvrščenost melodično in ritmično zahtevnejših ter lahkotnejših komadov, tista odlika albuma, ki zagotavlja vznemirljivo poslušanje od začetka do konca.
Album »The Girls Seem Happy, The World Seems Dead« dua Ruins Matador je eden od avtorsko najbolj zrelih in sodobno zvenečih glasbenih projektov z domače neodvisne scene v zadnjem času.
Tolpo je pripravil Manček
Komentarji
komentiraj >> Re: ponedeljek, 12.12.05: RUINS MATADOR: The Girls Seem Happy The World Seems De
iztok [12/12/2005]
odlična plata!!!
odgovori >>
Re: ponedeljek, 12.12.05: RUINS MATADOR: The Girls Seem Happy The World Seems De
stalker [18/01/2006]
jep, ravno mam v plejerju....hudohudo
odgovori >>