Četrtek, 15. 12. 2005
mcolner
Današnji RŠ koncert bo posvečen kultni zasedbi Ekatarina velika. Preselili se bomo slabi dve desetletji v preteklost, v zlata leta skupine, ki je 2. novembra 1986 odigrala in posnela nastop v zagrebškem klubu Kulušić. Prav v Zagrebu so Ekatarina veljali za najbolj priljubljene in to, zanimivo, kljub situaciji v zadnjih petnajstih letih, ostali vse do danes. Koncert je nastal na turneji, ki je promovirala njihovo tretjo veliko ploščo in drugo pod tem imenom, naslovljeno »S' vetrom uz lice«, na kateri se morda najde največ prepoznavnih uspešnic... (v celoti...)
Radio Študent
Glasbena redakcija
RŠ koncert
Ekatarina velika, »Live 1986« (RTS, 1987), posneto 2. 11. 1986, klub Kulušić, Zagreb
*Današnji RŠ koncert bo posvečen kultni zasedbi Ekatarina velika. Preselili se bomo slabi dve desetletji v preteklost, v zlata leta skupine, ki je 2. novembra 1986 odigrala in posnela nastop v zagrebškem klubu Kulušić. Prav v Zagrebu so Ekatarina veljali za najbolj priljubljene in to, zanimivo, kljub situaciji v zadnjih petnajstih letih, ostali vse do danes. Koncert je nastal na turneji, ki je promovirala njihovo tretjo veliko ploščo in drugo pod tem imenom, naslovljeno »S' vetrom uz lice«, na kateri se morda najde največ prepoznavnih uspešnic.
Zgodba skupine, katere originalni člani so dandanes že vsi pod rušo, se je začela nekje v začetku osemdesetih. Milan Mladenović, njena gonilna sila, zaščitni znak, najbolj prepoznavni element, pevec, tekstopisec, kompozitor in kitarist, je tedaj resno začenjal glasbeno kariero. Bil je tipičen jugoslovanski konstrukt z nedefiniranim nacionalnim poreklom, rojen v vojaški družini, zaradi česar je živel tako v Zagrebu, kasneje v Sarajevu in končno v Beogradu, kjer je po najstniških epizodah v rockerskih bandih soosnoval legendarne Šarlo akrobata. Prvi koncert so odigrali v beograjskem klubu SKC kot predskupina Pankrtov, v postavi pa so bili še Koja, Gogi in Ivan Vidović. Naslednjega leta so skupaj z Idoli in Električnim orgazmom sodelovali na kompilaciji Paket aranžman, nekakšnem manifestu beograjskega novega vala. Medtem ko Koja ustanovi Disciplino kićme, se ostali preimenujejo v Katarino II., kateri se kasneje priključi Margita Stefanović - Magi, ki je pomenila svež veter in trdno ogrodje zasedbe do njenega konca. Kmalu po prvi plošči se preimenujejo v Ekatarina velika, ki z malce spremenjeno postavo postanejo ena najbolj priljubljenih zasedb na jugo trgu. Proti koncu osemdesetih sledita glasbeno že dokaj spremenjeni, a odlični plošči »Ljubav« in »Samo par godina za nas«. Zgodbi zase pa sta zadnji izdaji, posneti v že popolnoma neprijaznem, napol vojnem ozračju. Vizionarska Dum Dum iz leta 1991, narejena tik pred začetkom državljanske morije, a govori ravno o njej, ter temačna, v usodo vdana in vase zazrta »Neko nas posmatra«, posneta dve leti kasneje v sankcioniranem in obubožanem Beogradu, pomenita zaton skupine.
Ekatarina velika oziroma njena glavna akterja sta ostala prisebna in neomajna sredi norije, nacionalnega podpihovanja in bližnje vojne. Za razliko od mnogih tedaj uveljavljenih glasbenikov, ki so ostali na strani takratne militantne vladajoče elite in s časom postali že skoraj glasniki bolne politike in nacionalnega podpihovanja, sta Milan in Magi z redkimi somišljeniki stala na nasprotni strani. Izpadli so idealisti, ki brcajo v temo, nerazumljeni pacifisti, ki niso imeli ne moči ne podpore za spremembo klime v svoji deželi. Tako so z razpadom miru in blaginje razpadli tudi sami, kot mnogi glasbeniki in bandi, ki so prenehali z delovanjem ali se preselili v tujino, saj je bila država, v kateri so živeli, mrtva, mesta, v katerih so igrali, pa v plamenih. Enajst let je že minilo od smrti Milana Mladenovića ter kakšna tri, odkar je zapustila ta svet tudi Magi, preostala prvotna člana pa sta preminila že prej.
Glasba plošče »Live 1986« je presek prvih nekaj let delovanja tega sestava. Krasi ga odlična produkcija, precej obdelana tudi v studiu, vseeno pa je minimalno slišno tudi koncertno vzdušje. Pred nami je nekaj legendarnih komadov, ki nas popeljejo v svet, ki ga ni več moč obuditi. Nakazan je njihov glasbeni preskok v bolj pop vode, vseeno pa ostajajo njihovi komadi dodobra nekonvencionalni, podprti z liričnimi besedili, polni simbolične izraznosti, urbane odtujenosti in osebnega iskanja. Priljubljeni so bili tako med alternativno kot tudi mainstream publiko, kar ostaja prisotno vse do danes, ko jih davno ni več. Ostajajo spomini, cover bandi in seveda plošče, ki dokazujejo, da glasba ne umira hitro.
Poslušali bomo ploščo v celoti s komadi v naslednjem vrstnem redu: Aut, Modro i zeleno, Stvaran svet oko mene, Budi sam na ulici, Ti si sav moj bol, Tatoo, Oči boje meda, Novac u rukama in Radostan dan.
Miha Colner
Komentarji
komentiraj >>