Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Ponedeljek, 26. 12.: JOHN CALE - The Black Acetate (Astralwerks, 2005) (2831 bralcev)
Ponedeljek, 26. 12. 2005
polonap



cale
Na novi solistični plošči se 63-letni John Cale (znova) giblje v osnovno rockovsko špuro vpleta druge žanre. S pomočjo mlajših sodelavcev Herba Grahama (Macy Gray) in Mickeyja Petralie (Beck, Rage Against The Machine, Dandy Warhols) je posnel več kot soliden izdelek.



Jeseni 1964 so se v newyorškem studiu Pickwick prvič prekrižale poti tedaj triindvajsetletnih LOUJA REEDA in JOHNA CALEA. Podatek je na tem mestu, ko imamo v rokah CALOVO novo, rockovsko ploščo, The Black Acetate, pomemben vsaj iz enega razloga: ker je imelo srečanje za posledico, da je v New York priseljeni Valižan, tedaj še pod močnim vplivom formalne klasične glasbene izobrazbe na eni strani in avantgardnih tokov, v katere ga je zaneslo, na drugi strani, na rock prenehal gledati zviška – nemudoma so ga namreč pritegnile REEDOVE nekonvencionalne glasbene ideje in skorajda literarni teksti. Nedolgo zatem so nastali THE VELVET UNDERGROUND, ostalo pa je zgodovina.
Srečanja pa ne omenjamo toliko zaradi izpričanega REEDOVEGA vpliva na CALEOVO nadaljnjo glasbeno pot kot zato, da spomnimo, kolikšna je rockovska kilometrina danes 63-letnega Calea: ob ocenjevanju novih plošč glasbenikov s tolikšnim stažem in tako obsežno diskografijo se namreč venomer postavlja vprašanje, kaj ti sploh še lahko ponudijo, odgovor pa je precej odvisen od ocenjevalčevega intimnega odnosa do glasbenika, kateremu bodisi vdano sledi že leta in leta, ga spremlja bolj površno, ali pa v njegovo muziko stopa pri zadnjih vratih, retrogardno. S te, zadnje pozicije, je razumeti tudi pričujoči zapis, ki nasprotuje nekaterim pikrim ocenam iz ust starih privržencev, a lahko razume tiste, ki trdijo, da CALE ne ponuja ničesar novega.

Kakorkoli. Iskanje novega in svežega, pogled v prihodnost, je stalnica v delu JOHNA CALEA. Njegova radovednost tudi po šestdesetem letu ne peša, če vemo, da je na plošči Hobo Sapiens pred dvema letoma tradicionalni način snemanja zamenjal za Pro Tools in eksperimentiranje s cut'n'paste zvokom, nad katerim ga je navdušil BECK.
Nova plošča, The Black Acetate, je odmik od klavirske Hobo Sapiens. Zasnova komadov je nastala v studiu med improviziranjem na kitari in igranjem s posameznimi posnetki; med ukvarjanjem z ritmom pa je začela postajati vse bolj funky, kot sam proces opisuje JOHN CALE. Pri zvoku sta imela prste vmes tonski tehnik in bobnar HERB GRAHAM JR. ter producent MICKEY PETRALIA, znan po delu z BECKOM, RAGE AGAINST THE MACHINE, DANDY WARHOLS idr.
Slabo uro dolg, zvočno bogat izdelek, je strnjenka trinajstih komadov, ki so zgrajeni na razmeroma konvencionalnih pop obrazcih. Vanje pa je Britanec spretno vpletel druge žanre (elemente elektronike, hard-rocka, celo hiphopa), ki dajejo albumu precej raznoliko podobo: nosilna skladba Perfect, ki je presenetljivo uvrščena šele na osmo mesto, je denimo up-tempo rockovski štikl, podobno Sold Motel ali refren komada Woman, medtem ko so Gravel Drive, In a Flood ali Satisfied Mind lepe balade. Drugod, denimo v skladbah For A Ride ali Hush, močenje izstopa funky element.
Kljub temu da se pesmi glede na slog med seboj precej razlikujejo (konec koncev CALE od komada do komada prilagaja, spreminja celo svoj glas), pa bi albumu težko očitali nepovezanost. V uporabi starega koncepta, ki ga je forsiral že v zasedbi THE VELVET UNDERGROUND pred štirimi desetletji, iskanju ravnovesja med eksperimentom in pop melodičnostjo, je namreč razmerje v prid slednje; prav melodičnost pa je ob produkciji tista lastnost plošče, ki omogoča kohezijo.
Ali bo prestala preizkus časa – če si izposodimo stih iz balade Satisfied -, pa bomo še videli. V Tolpi bomo slišali celoten abum z izjemo skladb Woman in Wasteland. Komadi si bodo sledili, kakor na plošči: Outta the Bag ~ For a Ride ~ Brotherman ~ Satisfied ~ In a Flood ~ Hush ~ Gravel Drive ~ Perfect ~ Sold-Motel ~Turn Turn in Mailman (The Lying Song).


Komentarji
komentiraj >>