Sreda, 28. 12. 2005
Recky
Če je pisec teh vrstic na prvi dve plošči Black Rebel Motorcycle Club padel na prvo žogo, pa je primer albuma »Howl« diametralno nasproten. Kar nekaj časa je namreč potreboval, da se je na nek način sprijaznil s tem, da so ubrali novo, bolj akustično pot in se lotili raziskovanja tradicionalnih ameriških zvokov, predvsem Jezuslanda oz. juga ZDA in s tem bluesa, countryja, gospela, ...
RADIO ŠTUDENT
GLASBENA REDAKCIJA
TOLPA BUMOV
Sreda, 28. 12. 2005, ob 19h
BLACK REBEL MOTORCYCLE CLUB – HOWL (ECHO/PIAS, 2005)
*Na tole skrivnostno, introvertirano, v črni leder & jeans odeto kalifornijsko trojko se je avtor tehle vrstic navlekel na prvo žogo oziroma takoj po prvih taktih komada »Love Burns«, ki odpira samonaslovljen prvenec, izdan pred dobrimi štirimi leti.
Spogledovanje in koketiranje z Black Rebel Motorcycle Club se je nadaljevalo tudi z drugim albumom »Take Them On, On Your Own«, ki je izšel pred dvema letoma in v tem času je bilo izkoriščenih kar nekaj priložnosti za konkretna soočenja z njimi v živo.
Žal se je izmaknil njihov presenetljivi in nenapovedani nastop v Močvari, kjer so na lastno željo nastopili brezplačno po odpadlem nastopu Lennya Kravitza, katerega predskupina so bili na delu evropske turneje. Poročila o tem dogodku v Zagrebu govorijo v superlativih.
Kakorkoli, tretji album »Howl« se je kljub govoricam, da Peter Hayes in Robert Turner – po novem Robert Levon Been – sama, brez bobnarja Nicka Jaga, pripravljata nov materijal, pojavil presenetljivo hitro.
Presenetljivo tudi iz razloga, ker so zaradi lastne kreativne svobode in nadzora nad potekom snemanja odklonili finančno ugodno ponudbo založbe Virgin. Večkrat se namreč ob podobnih primerih rado zakomplicira predvsem v iskanju nove založbe in bendi nekako izvisijo.
Skratka, nestrpnost pred premiernim poslušanjem plošče se je stopnjevala, čeprav so bile govorice in napovedi bolj akustičnega zvoka kar zaskrbljujoče. Težko si namreč predstavljamo odsotnost njihove melodične wah-wah distorzije, kot tudi odsotnost bobnarja Nicka Jaga. No, na srečo se govorice niso povsem uresničile, tako da je Nick še vedno v bendu.
Če je pisec teh vrstic na prvi dve plošči Black Rebel Motorcycle Club padel na prvo žogo, pa je primer albuma »Howl« diametralno nasproten. Kar nekaj časa je namreč potreboval, da se je na nek način sprijaznil s tem, da so ubrali novo, bolj akustično pot in se lotili raziskovanja tradicionalnih ameriških zvokov, predvsem Jezuslanda oz. juga ZDA in s tem bluesa, countryja, gospela, ...
Saj ne, da bi pisec recenzije imel kaj proti tem stilom, vendar so ga Black Rebel Motorcycle Club že od začetka nakurili na drugačen zvok, ki je bil svojevrstna kombinacija psihodeličnega fluidnega pop rocka srednjega tempa, podprtega z obiljem distorzije, ter na trenutke skrivnostno temačnega in introvertiranega, a vendar kulerskega razpoloženja.
Če lahko pri tem kaj ugotovimo, je to, da album »Howl« potrebuje predvsem več pozornosti in več poslušanj. Na začetku bi lahko bil do njega kdo precej kritičen, saj v bolj krhkih, intimnih komadih lahko najeda skorajda patetičen vokal, v drugih preblaga atmosfera in podobno.
Vendar album vsebuje nekaj vrhunskih momentov, pri katerih pa bi človek vseeno pričakoval, da jih bo bend, kot so Black Rebel Motorcycle Club, posnel vsaj kakšno desetletje ali več kasneje, v svoji bolj umirjeni fazi.
Kaj vemo, mogoče so jih tudi papagajske primerjave z Jesus and Mary Chain odvrnile ob britanskega indie rock zvena in so se tako v iskanju novih kretaivnih poti in nadgrajevanja zvoka prepustili americani oz. tradicionalnim ameriškim zvokom.
Na nek način je dobrodošla primerjava z U2 iz časa albuma Joshua Tree, na katerem so U2 vpeljali za njih popolnoma nov koncept in se iz post punk/new wave benda prelevili v raziskovalce tradicionalnih korenin ameriškega rocka, med drugim countryja, bluesa,.. Ta nova odkrita ljubezen U2-jev je kulminirala na plošči Rattle and Hum. In kasneje spet nov zasuk.
U2 so se ob vseh teh preobrazbah znali obdržati predvsem zaradi songov in verjamem, da bo to uspelo tudi trojki Black Rebel Motorcycle Club. Dobrih pesmi jim namreč ne manjka. Stvar inerpretacije pa je itak stvar umetniške svobode.
Za zaključek naj pisec teh besed iskreno priznam, da mi je album »Howl« s svojo akustično in intimno atmosfero sčasoma zelo zlezel pod kožo. Če mu boste dali priložnost, bo mogoče tudi vam. Čas je ta pravi.
V naslednji slabi uri se boste soočili z naslednjimi komadi skupine Black Rebel Motorcycle Club s plošče »HOWL«, in sicer v naslednjem vrstnem redu:
1. SHUFFLE YOUR FEET
2. HOWL
3. DEVIL'S WAITIN'
4. AIN'T NO EASY WAY
5. STILL SUSPICION HOLDS YOU TIGHT
6. FAULT LINE
7. PROMISE
8. WEIGHT OF THE WORLD
9. RESTLESS SINNER
10. GOSPEL SONG
11. COMPLICATED SITUATION
12. SIMPATETHIC NOOSE
13. THE LINE
Zadevo je pripravil Recky.
Komentarji
komentiraj >>