Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
17. 10. 2002 (3875 bralcev)
Četrtek, 17. 10. 2002
tomazza



...v Varnostnem svetu še zadnja priložnost za iraški režim...
... Severna Koreja priznala obstoj tajnega programa jedrskega orožja ...
... Šaronova intimna srečevanja z ameriško administracijo se nadaljujejo ...
... devet in ena polovična predsedniška kandidatura, največ kandidatov za županski stolček pa v Ljubljani in Mariboru ...

OFF NAPOVEDNIK ČETRTEK 17.10. 2002
PODLAGA: OB 15.00-IH

Skoraj da ne mine dan, da si ne bi organizacije, ki se vsaj navidezno brigajo za obči človeški blagor, svoje uradniške vesti lajšale s takšnim ali drugačnim mednarodnim dnevom boja proti enemu od pojavov, ki kažejo na družbeno neenakost globalne družbe 21. stoletja. Po včerajšnjem uradnem Mednarodnem dnevu hrane, ki so mu s prav tako mednarodnim antiMcDonald's dnevom odgovorila tudi različna aktivistična gibanja, je danes, 17. oktobra 2002, na vrsti mednarodni dan boja proti revščini.

Križem rok pa ob tako priročnem dnevu za lajšanje uradniške vesti niso ostale niti domače inštitucije. Sporočeno nam je tako bilo, da je po zadnjih podatkih stopnja revščine v Sloveniji 13,8 odstotna. Kar v konkretnih številkah pomeni, da pod pragom revščine živi več kot 265 tisoč ljudi. Tudi uradno revni v Sloveniji pa ste, če mesec preživite z manj kot 54.708 tolarji mesečno.

Slabo luč na našo državo, ki naj bi bila vsaj glede na eno svojih prvih ustavnih določil tudi socialna, pa meče predvsem številke, povezane z državno socialno pomočjo. Denarno nadomestilo ali denarno pomoč za brezposelnost namreč prejema le 25.926 oseb. To z drugimi besedami pomeni, da se slovenska država preprosto ne zmeni kar za dobrih 239 tisoč revnih ljudi. Toda tudi tisti, ki so upravičeni do državne socialne pomoči, z njo nikakor ne prebijejo statistično določenega praga revščine. Denarna socialna pomoč bo namreč tudi s 01. januarjem 2003 znašala le slabih 38 tisočakov.

Poslušate tudi do slovenske družbene neenakosti sovražno nastrojen off progam Radia Študent!


...v Varnostnem svetu še zadnja priložnost za iraški režim...
... Severna Koreja priznala obstoj tajnega programa jedrskega orožja ...
... Šaronova intimna srečevanja z ameriško administracijo se nadaljujejo ...
... devet in ena polovična predsedniška kandidatura, največ kandidatov za županski stolček pa v Ljubljani in Mariboru ...

ODPOVED: Za današnji off je poskrbel Tomaž Z., sledi še Terminal Darka Štrajna, Vesnin Kinobar dokumentarnega filma Moja meja, Evino javljanje iz antiNato akcije na FDV in Tamarino javljanje iz Zlatega bobna v Portorožu.





OFF PROGRAM ČETRTEK 17.10. 2002
PODLAGA: CD APR 3

Ne glede na povsem nedvoumne namere ameriškega predsedniškega bojevnika Busha mlajšega, ki je že podpisal resolucijo ameriškega kongresa, s katero ima proste roke pri uporabi sile nad Irakom, naj bi se v Varnostnem svetu nadaljevala in končala javna razprava o Iraku. Na pobudo bloka neuvrščenih držav naj bi na dvodnevni razpravi 67 držav sploh lahko povedalo, kaj si misli o ameriških vojaških načrtih. Zaenkrat je že znano, da je večina arabskih držav prepričanih, da bo ameriški napad na Irak izzval katastrofo. Afriške države pa opozarjajo, da bo enostranska akcija uničila multilateralizem ter OZN spet degradirala v njegovo praformo Društvo narodov. Tega pa se zaveda tudi generalni sekretar Združenih narodov Kofi Anan, ki je države udeleženke v razpravi pozval, da naj iraškemu režimu dajo še eno priložnost.

Dovolj priliožnosti za intimna srečevanja z najvišjimi predstavniki ameriške vojne administracije pa ima tudi danes izraelski premier Ariel Šaron. Ta se ne glede na ignoranco glede resolucij Varnostnega sveta, ki se tičejo etničnega čiščenja, ki ga nad Palestinci prakticira njegova vojaška mašinerija, po Washingtonu objema z ameriškimi prijatelji. Včeraj je v objem padel Georgu Bushu mlajšemu, danes pa bo njegovega trepljanja po ramenih deležen še državni zunanji sekretar Colin Powell. Oba vsaj uradno nekdanja generala bosta kakopak prijateljsko razpredala o položaju v Izraeu in o iraški krizi.
Iz lastne parlamentarne krize pa so se nekako le izkopali v Nemčiji. Staro-nova rdeče-zelena koalicija Gerharda Schroederja in Joschke Fischerja, ki je zmagala predvsem na račun antiameriških sentimentov protivojno razpoloženih nemških državljanov, se bo danes prvič predstavila v spodnjem domu nemškega parlamenta.

Sploh prvič pa so tudi uradno jemenske oblasti včeraj priznale, da je šlo pri eksploziji, ki je 6. oktobra skoraj potopila francoski tanker Limburg, za teroristično dejanje. Napad je izvedla ladja s eksplozivom, ki je trčila v tanker.

Bombe v svarilo aroganci zahodnega dela sveta pa so odmevale tudi danes. Počilo je v dveh sosednjih veleblagovnicah v južnofilipinskem mestu Zamboanga. Zaenkrat je znano, da je bilo ubitih najmanj 5 ljudi, okoli dvajset pa ranjenih. Za napad so seveda že obtožili skrajno islamsko gibanje Abu Sajaf, ki naj bi seveda sodelovalo tudi z dežurnim krivcem za vse bombne eksplozije te dni – z najbolj razvpitim terorističnim sovragom – Al Kaido.

Da poleg vedno priročnih zunanjih sovražnikov včasih prav pridejo tudi notranji, pa dokazuje proces na ameriškem zveznem sodišču v Washingtonu. Tam so 45-letno nekdanjo uslužbenko ameriške vojaške obveščevalne službe DIA - Ano Beles Montes - obsodili na 25 let zapora, 500 ur družbeno koristnega dela in zaplembo prihrankov, ker je skoraj 17 let vohunila za še vedno socialistično Kubo. Montesova, ki za starega Fidela Castra ni vohunila zaradi denarja, ampak iz prepričanja, je ob izreku sodbe ponosno izjavila, da je ameriška politika do Kube kruta in nepravična, zato je Havani pomagala v obrambi pred vsiljevanjem ameriških vrednot in ameriškega na pol diktatorskega političnega sistema.

Nič kaj spodbudne novice za ameriško dojemanje svetovne varnosti pa ne prihajajo niti iz diktatorskega političnega sistema Severne Koreje. Oblasti v Pjongjangu imajo po ameriških navedbah dovolj plutonija za najmanj dve jedrski bombi. Enotno ameriško staluišče je, da je George Bush mlajši torej tokrat imel prav. Severna Koreja si svoje mesto med državami na osi zla zasluži. Če so morebiti tudi pod revnimi polji odkrili kakšne strateške zaloge nafte, pa zaenkrat raje še ne poročamo.

Besedo ali dve pa je vsekakor potrebno reči tudi o političnih ambicioznežih, ki si prizadevajo za mesto predsednika republike in udobne stolčke na lokalni ravni oblasti. V vlogi predsednika republike se tako tudi uradno vidi vsaj devet kandidatov. Kandidatom velikih, Janezu Drnovšku, Barbari Brezigar, Levu Kreftu in Francetu Arharju, so že pridružili tudi Anton Bebler, Zmago Jelinčić, France Bučar, izvanparlamentarni Gorazd Drevenšek ter, presenetljivo, tudi slikarski politični outsider Jure Cekuta. Niti polovična pa zaenkrat še ni kandidatura Dušana Mihajlovića, ki si je rok za zbiranje podpisov za dva dni podaljšal s predložitvijo enega samega podpisa v svojo podporo. Do petka mora tako volilni komisiji predložiti še 4999 podpisov podpore.

Velika konkurenca je tudi za župansko mesto največjih slovenskih vasi – Ljubljane in Maribora. Sedanji hip hop ljubljanski materi županji Viki tako s svojimi odločnimi političnimi programi konkurira kar 11 protikandidatov. Med bolj zanimivimi so vsekakor Mihael Jarc, ki ga predlaga Lista za čisto vodo, neumorni Blaž Svetek, dosmrtni predsednik stranke Naprej Slovenija, in kandidata Nacionalne stranke dela ter Stranke slovenskega naroda. Le za enega županskega kandidata manj pa je Ljubljani konkurenčen tudi Maribor. Poleg sedanjega župana Borisa Soviča se v županski vlogi zgodbe o neuspehu štajerske prestolnice vidi še 9 drugih kandidatk in kandidatov. Med obskurnejšimi pa izstopata kandidat Gibanja za ljudi in kandidatka Glasu žensk Slovenije.

Svoj glas pa naj bi ob za danes ob 15.00-ih načrtovanem predavanju doktorja Nato znanosti Knuta Kirsteja iz Urada za informiranje in tisk pri zvezi Nato ter Nato gospoda Jamesa Appathuraia iz Oddelka za politične zadeve pri zvezi Nato na Fakulteti za družbene vede poskušala izraziti tudi skupina študentov in študentk, ki nasprotujejo militarizaciji slovenskih Univerz. Več v predvidenem ekskluzivnem javljanju naše sodelavke Eve nekaj pred 16.00-o uro.



Komentarji
komentiraj >>