Torek, 3. 1. 2006
juREm
Če v časopisju preletimo sezname didžejev, ki so se v letu 2005 najbolj priljubili predvsem nemškim ljubiteljem elektronske glasbe, skoraj ne moremo zgrešiti imena DJ Koze. Sinonim, ki si ga je za svoj zadnji samostojni projekt izbral Stefan Kozalla sicer malce samoironično namiguje na slengovski izraz za bruhanje, ampak če pustimo ob strani pokvarjeni nemški humor, potem nam bo takoj jasno, da je njegovo sukanje za gramofoni ter neutrudno produciranje usodno zaznamovalo preminulo leto. Koze je namreč objavil celo vrsto malih plošč, sodelovanj in kar dva albuma: prvega pod sinonimom Adolf Noise, drugega pa premierno pod imenom DJ Koze. Seveda je prvi namenjen predvsem brezglavemu poskakovanju po klubskih plesiščih, druga plošča z naslovom Kosi Comes Around pa je poleg ritmičnega razgibavanja namenjena tudi domačemu konzumiranju. Kozalla si je koncept techno, house, elektro in ambientalne eklektike zastavil tako, da so komadi v prvi vrsti brezčasni in vedno znova namenjeni kvalitetnemu poslušanju. To mu je na nek način kar uspelo, vsekakor pa je pri zaokroženi albumski celoti presegel enodnevnost njegovih prejšnjih malih plošč, ki so bile pogosto le hitre skice tega, kar je kasneje preoblikoval v album Kosi Comes Around (v celoti...)
RADIO ŠTUDENT - TOLPA BUMOV
TOREK, 3. JANUAR 2006 OB 19:00
DJ KOZE – Kosi Comes Around (Kompakt, 2005)
*Če v časopisju preletimo sezname didžejev, ki so se v letu 2005 najbolj priljubili predvsem nemškim ljubiteljem elektronske glasbe, skoraj ne moremo zgrešiti imena DJ Koze. Sinonim, ki si ga je za svoj zadnji samostojni projekt izbral Stefan Kozalla, sicer malce samoironično namiguje na slengovski izraz za bruhanje, ampak če pustimo ob strani pokvarjeni nemški humor, potem nam bo takoj jasno, da je njegovo sukanje za gramofoni ter neutrudno produciranje usodno zaznamovalo preminulo leto. Koze je namreč objavil celo vrsto malih plošč, sodelovanj in kar dva albuma: prvega pod sinonimom Adolf Noise, drugega pa premierno pod imenom DJ Koze. Seveda je prvi namenjen predvsem brezglavemu poskakovanju po klubskih plesiščih, druga plošča z naslovom Kosi Comes Around pa je poleg ritmičnega razgibavanja namenjena tudi domačemu konzumiranju.
Kozalla si je koncept techno, house, elektro in ambientalne eklektike zastavil tako, da so komadi v prvi vrsti brezčasni in vedno znova namenjeni kvalitetnemu poslušanju. To mu je na nek način kar uspelo, vsekakor pa je pri zaokroženi albumski celoti presegel enodnevnost njegovih prejšnjih malih plošč, ki so bile pogosto le hitre skice tega, kar je kasneje preoblikoval v album Kosi Comes Around. V tem smislu dobimo precej univerzalen in funkcionalen paket, ki zadovolji marsikoga, obenem pa predstavlja presežek v ponudbi Kölnske založbe Kompakt. Koze namreč veliko bolj agilno pristopa k svoji zvočni podobi kot pa običajna Kompaktova zbirka minimalističnih funk producentov in diskotečnih reciklatorjev, pa čeprav lahko tudi pri njem začutimo nekaj tipično nemškega in profanega, polnega prikrite zafrkancije in slanega humorja, ki se nanazadnje začne že z imenom avtorja glasbe. Na tej točki me ne smete razumeti narobe, saj plošča Kosi Comes Around razturava na vseh nivojih, le v ideološkem smislu njena skrita nemškost na trenutke malce zmoti. Kar se tiče zvoka pa seveda ni nobene dileme, saj Kozi obvladuje vse parametre, komadi pa se kar šibijo pod težo drobnih manevrov, ki se skrivajo tik pod površjem.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Razlog za takšno zverziranost mogoče lahko iščemo v dejstvu, da je bil Stefan Kozalla najprej hip-hoperski didžej, kar bo pojasnilo tudi pogoste skreče, ghetto-tech momente in »brejkdowne« v njegovih didžejskih setih. Dober primer je recimo mikstejp All People Is My Friends, ki ga je koncem leta 2004 prav tako izdal za Kompakt in nekako sprožil napeto serijo izdaj, ki je trajala tekom celega lanskega leta. Sicer pa Kozi prihaja iz mesta Flensburg, ki leži blizu meje z Dansko, trenutno pa prebiva v Hamburgu. Najprej je bil član lokalno relevantnih skupin Fischmob, TBC-Attack, Daily Opressors ter Space Funk, medtem pa je leta 1991 na račun svojih gramofonskih sposobnosti osvojil drugo mesto na nemškem DMC prvenstvu, kar v končni fazi sploh ni slabo. Kar se tiče elektronike se je Kozalla najprej ukvarjal z malce smešnimi in otročjimi projekti International Pony, Monako Scharanze in Adolf Noise, na koncu pa prispel do popolnoma resnega sinonima DJ Koze.
Debitantski album pod tem imenom je od začetka naprej dokaj ležerno poslušanje, naravnost idealno za ponovoletno lenarjenje, pa čeprav se v zaključni fazi zgodi radikalen dramaturški preobrat. Za konec je Kozi namreč izbral desetminutni komad Butalga Square, ki lahkotnejše ritme preostanka plošče ujame v temačno mešanico, ki nas popelje v najtemnejše kotičke klubskega podzemlja. Poleg tega smo vam zaradi pomanjkanja časa odrezali tudi srečen konec cele zgodbe, namreč zaključni komad Chiminea, ki pa ga zato poslušate sedaj v podlagi. Iz odličnega in izzivalnega albuma Kosi Comes Around bomo poslušali naslednje komade: Estrella, Raw, Don't Feed The Cat, Barock Am Ring, My Grandmotha, Dangernugget ter Butalga Square.
juRE:m
Komentarji
komentiraj >>