Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nedelja, 8. 1. 2005 ob 14h: Kam so izginile dude? (3871 bralcev)
Nedelja, 8. 1. 2006
Peter



V oddaji Cigule migule bomo pričetek novega leta izkoristili za predstavitev nMihekaj nenavadnih inštrumentov, ki so se, ali se v redkih primerih še vedno, uporabljajo v slovenski ljudski glasbi. Najprej se bomo posvetili dudam, aerofonu, sestavljenemu iz živalskega meha in melodične piščali, ki je bil v srednjem veku razširjen po vsej Evropi.


V oddaji Cigule migule bomo pričetek novega leta izkoristili za predstavitev nekaj nenavadnih inštrumentov, ki so se, ali se v redkih primerih še vedno uporabljajo v slovenski ljudski glasbi. Najprej se bomo posvetili dudam, aerofonu, sestavljenemu iz živalskega meha in melodične piščali, ki je bil v srednjem veku razširjen po vsej Evropi. Danes jih uporabljajo na Balkanu, Češkem in Slovaškem, Poljskem, na Škotskem, v Bretoniji, Flandriji ter S Italiji, mnogokje pa je igranje na ta inštrument v pravem razcvetu.

Prvič dude na Slovenskem omenja že stara nemška pesem iz 13. stoletja, zanesljive vire o Rezijanskem godcu na dude pa imamo iz 16. stoletja. V 18. stoletju jih je francoski učenjak Balthasar Hacquet videl tako na Koroškem, kot v Istri, zadnjič pa je dude opaziti na dveh fotografijah iz Vinice v Beli krajini, ki sta bili posneti leta 1912. Prav belokranjske dude si je pred leti prizadeval rekonstruirati slovenski foklorist in fizik Bruno Ravnikar, a mu glasbila, ki bi bilo primerno za igranje, ni uspelo zgraditi.

V prvi polovici 20. stoletja so ponekod v Brkinih igrali na doma izdelan mih ali mišnice, dude iz ovčje kože s piščalmi, na katere je bil pritrjen enojni jeziček iz kanele. Brkinski godci so take dude videli v Istri, kjer mih ali mišnice izdelujejo in nanje igrajo še danes. Meh napravijo iz kože mladega kozlička, nanj pritrdijo lesen pihalnik in dvojno piščal (prebiraljko) v kateri sta dva piska iz kanele (več o istrskem mihu preberite tukaj). Mih je uglašen v istrski lestvici in se zaradi netemperiranosti navadno uporablja kot solistični inštrument ali v duetu, redkeje v kombinaciji s sopelami. Nekdaj so na mih igrali po vsej Dalmaciji, medtem ko ga danes lahko slišite ponekod na Pag in Krku, največ pa v osrednji in južni Istri. Ob spremljavi miha so največkrat plesali tanac ali balun, tokrat pa bomo prisluhnili temi, povezani s svatbenim obredjem – Speljivanje neveste. Pospremili jo bomo z Murnovo pesmijo Vlahi, ki se naj bi se mu utrnila poleti leta 1899, ko je v Podragi pri Vipavi na cesti opazil Vlahe, istrske dudaše.

S piščalmi na ustnih gredo,
v klobukih širokih gredo
in zdaj z desno roko
in zdaj z levo roko
piščali prebirajo žalostno,
da nikoli tako.

Z mehovi pod pasho gredo,
v dolgih plaščih suknenih gredo
pa v klobukih širokih gredo -
in naprej gredo in nazaj gredo
in zapiskajo še v slovo.

Josip Murn Aleksandrov: Vlahi

Speljivanje neveste (igra Marino Kranjac, mih), 2:21 z David Shea: The Poem de Nuestra Signora (More Music, 1997).

Oddajo je pripravil Peter Kus.



Komentarji
komentiraj >>