Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Sobota, 14.1.´06, od 20.00 do 22.00: DIRTY THREE/WAREN ELLIS (4530 bralcev)
Sobota, 14. 1. 2006
polonap



WARREN ELLIS se je za prvo violino rocka izkazal že na prvih dveh ploščah svoje matične trojke, melbournške instrumentalne zasedbe DIRTY THREE, njegov rating pa se je še nekoliko zvišal, ko ga je k sodelovanju povabil NICK CAVE. Do danes je poleg solističnega dela, albumov DIRTY THREE in NICKA CAVEA & THE BAD SEEDS z značilnim zvokom violine opremil vrsto plošč drugih izvajalcev (ANITA LANE; MICK HARVEY, THE WALKABOUTS, KIM SALMON&THE BUSINESS ...). V DJ grafitih rekapituliramo dosedanje delo 40-letnega Avstralca v spregi z DIRTY THREE.
Radio Študent
Glasbena redakcija
DJ Grafiti: WARREN ELLIS & DIRTY THREE
Sobota, 14. 1. 2006


She Has No Strings Apollo – Dirty Three (Live From Meredith, 2005) – 10:10

Daljši uvod v DJ grafite s komadom She Has No Strings Apollo v živo, s festivala v Meredithu v avstralski zvezdni državi Victoria s konca leta 2004: DIRTY THREE. Komada nismo zavrteli le zaradi uvodne napovedi in predstavitve benda iz ust WARRENA ELLISA, čigar pripovedovanje štorij je ena od značilnosti njihovih živih nastopov, temveč tudi zato, ker so bili DIRTY THREE leta 1994 prav na festivalu Meredith z odličnim koncertom in ekstatičnim odzivom občinstva na nekakšni prelomni točki, ko so začeli prsegatoi status lokalnega melbournskega underground benda in se povzpenjati med bende, ki jih poznata in cenita tudi Evropa in ZDA.

V oddaji bomo predstavili najbolj izpostavljenega člana trojice, štiridesetletnega multiinstrumentalista WARRENA ELLISA, ki si je kljub temu, da igra še klavir, harmoniko, flavto, buzuki in druga glasbila, ime ustvaril predvsem z obvladovanjem violine in bil nemara sploh prvi, ki je upravičil njeno uporabo v rocku: čeprav je sam pozneje večkrat poudarjal, da mu ta instrument v popularni glasbi nikoli ni preveč dišal, ker se mu je zdel osladen, kompromitirajoč, je sam z efekti – denimo z distorzijo in feedbackom - njegov zvok preoblikoval tako, da mu ni mogoče očitati mehčanja muzike. Njegova violina tako v razturantskih, distorziranih epopejah kot v nežnih post-rockovskih baladah, zveni edinstvno.
Večji del se bomo ukvarjali z ELLISOVO matično skupino, se ustavili pri sodelovanju z NICKOM CAVEOM & THE BAD SEEDS, ter ošvrknili samostojne projekte in sodelovanja. V nekoliko drugačnih tonih, bolj kot kurioziteto, pa vrtimo avstralsko country-rockovsko zasedbo THE BLACKEYED SUSANS v komadu A Curse On You – bend, v katerem sta kakšno leto pred ustanovitvijo DIRTY THREE, na začetku devetdesetih, začela igrati WARREN ELLIS in JIM WHITE, poznejši bobnar DIRTY THREE. Čeprav tukaj Warren ne igra violine, pač pa klaviature, in čeprav je muzika precej drugačna od tiste, pod katero se podpisujejo DIRTY THREE, je njegov prispevek več kot slišen.

A Curse On You - Blackeyed Susans (All Souls Alive; Frontier, 1993) 3.34

Z današnje perspektive se zna sodelovanje WARRENA ELLISA v country-rockovskem bendu zdeti nenavadno, vendar dobi podatek drugačno razsežnost, če vemo, da je WARRENOV oče JOHN ELLIS country pevec in fen HANKA WILLIAMSA. Iz pesmarice, ki mu jo je podaril, se je WARREN začel že pri desetih učiti bluegrassovskih melodij na violino. Instrumenta se je obenem s flavto učil tudi v glasbeni šoli v domačem Ballaratu, kraju, kakšnih 100 kilometrov jugozahodno od Melbourna. Vseeno se potem ni odločil za študij glasbe, ampak se je v začetku osemdesetih odpravil v Melbourne študirat glasbeno pedagogiko in angleščino ter po diplomi dve leti tudi poučeval na srednji šoli. Že v osemdesetih je igral različne instrumente v melbournskih bendih ter celo posnel kaseto z THE NURSING MOTHERS in LP-ja z THESE FUTURE KINGS, danes raritete. Začel je pisati glasbo za gledališke skupine. Živahna glasbena scena z ogromno prizorišči, kjer se je dalo redno igrati in za to dobiti celo nekaj malega denarja, pa je bila dobra osnova zato, da je leta 1992 osnoval bend. S kitaristom MICKOM TURNERJEM in bobnarjem JIMOM WHITOM, ki sta si do tedaj nabirala izkušnje v številnih melbournskih bendih (denimo THE SICK THINGS, THE MOODIST), so se znašli v instrumentalnem rockovskem triu DIRTY THREE. Anekdota pravi, da je bil motiv za ustanovitev benda sprva povsem pridobitne narave, saj je fantom primanjkovalo denarja za plačilo stanarine. Dobili so se večer pred prvim koncertom v nekem pubu, naštudirali nekaj komadov in jih nato odigrali kot glasbeno ozadje v nekem pubu. Šele ščasoma so se dejansko ozvočili in začeli igrati na pravih odrih. Pri instrumentalih pa menda niso ostali zaradi vnaprejšnje konceptualne odločitve, temveč zaradi preprostega dejstva, da nihče ni znal zares peti.
Prve posnetke so naredili leta 1992 za kaseto, ki so jo delili na koncertih. Na njej je bilo kar nekaj pesmi, ki so se naslednje leto znašle na demo plošči Sad and Dangerous. Demo pa so posneli zato, da bi si komade zapomnili, in ne zato da bi jih izdali na plošči. To je tudi razlog, da plošča zveni bolj eksperimentalno kot nasledice. Komade so sprva ločili med seboj z uporabo preprostih rifov in dinamiko, šele na kasnejših ploščah so se potrudili, da so ustvarili prave melodije.
Kot bend brez vokalista – za tisti čas precej nenavadna lastnost – na začetku niso mogli najti založbe, ki bi jim izdala ploščo. Vsaka založba jim je zatežila, naj dodajo glas, sami pa so – ravno zaradi izkušenj z bendi, ki so imeli vokaliste – uživali v novi kreativni svobodi, ki so jo na ta način pridobili: zgodbo so lahko končno pripovedovali s pomočjo instrumentov.
S plošče Sad and Dangerous poslušajmo desetminutno, z vzhodnjaškimi elementi prežeto skladba Turk.

Turk – Dirty Three (Sad and Dangerous; Poon Village/1993) – 10.08

Plošča Sad and Dangerous je izšla leta 1993 za založbo Poon Village. Sledile so avstralske turneje s SONIC YOUTH, JOHNOM CALOM in PAVEMENT, Warrena pa je k sodelovanju na plošči Sin Factory povabil KIM SALMON, nekdanji član zasedb THE SCIENTISTS, s katerim je leto pozneje, 1994, posnel še album Hey Believer. Tega leta so DIRTY THREE končno podpisali snemalno pogodbo z uveljavljeno založbo Touch & Go. Na albumu Dirty Three, ki je izšel leto pozneje, so zbrali material iz preteklih dveh let. Na njem je tudi predelana verzija Kim's Dirt, objavljena že na demu. Poslušajmo dva komada:

Everything's Fucked – Dirty Three (Dirty Three; Touch & Go, 1995) – 5.32

Dirty Equation – Dirty Three (Dirty Three; Touch & Go, 1995) – 6.02

Leto 1995 je bilo za DIRTY THREE znova uspešno. Poleg tega, da so izdali uradni prvenec, so na povabilo SONIC YOUTH igrali na festivalu Lollapalooza, začelo pa se je tudi še danes trajajoče sodelovanje WARRENA ELLISA z NICKOM CAVOM & THE BAD SEEDS. Čeprav je imel tremo pred ljudmi, ki jih je do tedaj poznal le z ovitkov plošč, je uspešno posnel svoj del za komada Ain't Gonna Rain Anymore in Do You Love Me Pt. 2. Istočasno so s CAVEOM večkrat igrali tudi DIRTY THREE. Eden zgodnejših živih skupnih posnetkov je skladba Running Scared iz avstralskega Brisbana, januarja 1995.

Running Scared - Nick Cave & The Bad Seeds + Dirty Three (Brisbane, januar 1995) – 2.20

Tri mesece, potem ko je nastal posnetek, ki smo ga ravnokar zavrteli, so DIRTY THREE – tedaj pri nas še slabo znani - prvič gostovali v Ljubljani. Double-bill z zasedbo GALON DRUNK je bil v skromno zapolnjeni dvorane diskoteke Dakota v BTC-ju.
Da se je WARREN »poštekal« s člani THE BAD SEEDS, dokazuje tudi njegovo gostovanje na albumu Intoxicated Man MICKA HARVEYA iz istega leta (1995). Na albumu predelav pesmi SERGA GAINSBOURGA je v skladbi Bonnie & Clyde mogoče slišati WARRENOVE violinske loope. Slišali pa ga bomo tudi v komadu A Curse Of Millhaven z albuma Murder Balads NICKA CAVEA & THE BAD SEEDS.

Bonnie & Clyde – Mick Harvey (Intoxicated Man; Mute Records, 1995) – 3.57
The Curse Of Millhaven – Nick Cave & The Bad Seeds (Murder Ballads; Mute Records, 1996) – 6.54
Od zgodnejših stikov WARRENA ELLISA & DIRTY THREE z NICKOM CAVEOM in člani THE BAD SEEDS pa gremo k drugemu uradnemu albumu umazane trojke, Horse Stories. Še bolj povezana plošča od predhodnih je bila zelo osebna, saj je bil čas, v katerem je nastajala, za skupino precej neobičajen. Zapustili so Avstralijo in se preselili v London – tam so leta 1996 tudi posneli Horse Stories. Mesto se jim je zdelo najboljše izhodišče za koncertiranje po Evropi – po ameriških turnejah, na katerih so preživljali vse drugo kot rožnate čase, se je stari kontinent kazal kot dost bolj prijazen in naklonjen njihovi glasbi, pa tudi denarnicam. Nenadoma so se jim začele dogajati velike stvari.
Krajši, s keltskimi elementi zaznamovan komad I Remember a Time When You Used To Love Me, nato pa še bolj Sue's last Ride.

I Remember a Time When You Used To Love Me – Dirty Three (Horse Stories, Touch & Go, 1996) – 6:11
Sue's Last Ride – Dirty Three (Horse Stories, Touch & Go, 1996) – 7.22

Po izidu albuma Horse Stories so se DIRTY THREE podali na turnejo kot predskupina NICKA CAVEA & THE BAD SEEDS. Novembra 1996, leto in pol po svojem prvem obiskum, pa so na noč čarovnic znova prišli v Ljubljano. Tokrat je bil sprejem toplejši, koncert pa je še posebej vreden omembe zato, ker si je Warren v trenutku nepazljivosti v nabitem Ortu porezal roko na kozarcu. Kot je znano, namreč navadno igra s hrbtom, obrnjenim proti občinstvu – menda zato, da laže sliši, kaj se dogaja v bendu. Tako je po spletu okoliščin prišlo do omenjene nesreče, vendar je uro in pol za tem, ko so ga povezanega pripeljali z urgence, nastop v najboljši luči tudi dokončal.
Kljub uspehom prihodnost DIRTY THREE ni bila povsem gotova, saj je ELLIS sprejel ponudbo, da gre na turnejo z THE BAD SEEDS, medtem ko sta se TURNER in WHITE začela posvečati solističnim in stranskim projektom (med drugim sta snemala pod imenom TREN BROTHERS). Ob nenehnih turnejah jim ni preostajalo časa, da bi pisali nov material. S posnetki pa so v tem čassu sodelovali na razlilčnih kompilacijah, leta 1996 med drugim na Songs in the Key of X, kompilaciji s temo iz nadaljevanke Dosjeji X, na kateri so z NICKOM CAVEOM prispevali skriti, nulti posnetek Time Jesum Transeuntum Et Non Riverentum, lani objavljen na CAVOVI zbirki redkih posnetkov in b-strani singlov.
NICK CAVE pa leta 1997 ni bil edini, s katerim so sodelovali DIRTY THREE. WARREN je moči - kot že nekajkrat prej - združil s TEXOM PERKINSOM, šefom avstralskih zasedb THE CRUEL SEA in THE BEAST OF BOURBON, v omejeni nakladi pa so DIRTY THREE izdali split cd-singel Obvious is Obvious z mineskoško slow-corkovsko skupino LOW. Naslovna skladba je komad še ene legende avstralskega rocka, KIMA SALMONA, Obvious is Obvious. Naveza z LOW je nekaj let pozneje rodila še EP In The Fishtank.
Kljub slabim obetom se je trojka tega leta (1997) znova sešla v Chicagu in ob producentski pomoči domačina, STEVA ALBINIJA, naredila svoj četrti album Ocean Songs. Z njim se je za DIRTY THREE odprlo novo poglavje. Album, ki je izšel leta 1998, je pomenil zasuk v njihovem zvoku, saj so se odrekli energiji, ki je na prejšnjih posnetkih odražala občutek živosti odigranega materiala, in se preusmerili v počasnejše, bolj atmosferične, meditativne, a še vedno emocionalno nabite komade. Plošča Ocean Songs je zahtevala bolj pazljivega poslušalca, pripravljenega tudi na tišino, ne le na glasen spopad violine, kitare in bobnov. Da je bila nekakšen mejnik v razvoju DIRTY THREE, pa nenazadnje priča podatek, da so lanskega 5. oktobra Avstralci na povabilo organizatorjev festivala All Tomorrows Parties v londonskem Barbicanu odigrali koncert, čigar repertoar je bil omenjeni album. Novo življenje so mu vdihnili v družbi četrtega umazanca, NICK CAVEA, za klavirjem.
Ovitek z morsko deklico je tudi tokrat prispeval MICK TURNER. Slišali bomo studijsko verzijo komada Sirena in živo Sea Above Sky Below iz Nevreuxa, 29. 6. 2002.

Sirena - (Ocean Songs, Touch & Go, 1998) – 4.05
Sea Above Sky Below – (Live In Nevreux, 29. 6. 2002)

Še vedno smo v letih 1997/98. Poleg albuma Ocean Songs sta JIM WHITE in MICK TURNER sodelovala z WILLOM OLDHAMOM, kot duo nastopala in snemala pod imenom TREN BROTHERS in s CAT POWER posnela ploščo Moon Pix. WARREN je leta 1997 med drugim igral na albumu Nighttown seattelskih THE WALKABOUTS. Kot bend so na avstralski in ameriški turneji ob izidu Ocean Songs prodajali ep Sharks, na katerem je med drugim skladba ROYA ORBISONA Running Scared, v živi izvedbi DIRTY THREE in NICKA CAVEA iz Brisbana v začetku leta 1995.
Posneli so tudi priredbo BURTA BACHARACHA What The World Needs Now (Is Love) za album To Hal and Bacharach z DAVOM GRANEYJEM in CLARE MOORE, na kateri WARREN igra klavir in prispeva spremljevalne vokale. Klavir pa je odigral tudi na split cedeju A Strange Holiday z bendom SCENIC (Narwhal Recordings, 1998). Umirjen, dejansko v post-rockovsko polje segajoč izdelek (pa naj se WARREN ELLIS od tega izraza še tako odmika), morda ni najboljše, kar so DIRTY THREE posneli, vseeno pa je zanimiv zato, ker razkriva drugo, bolj lirično podobo benda. Zadnja izdaja iz leta 1998 je ep Ufkuko iz novembra tega leta. Na njem sta poleg treh bonus pesmi s prvih kopij albuma Ocean še skladbi Three Wheels in Wish I Could. Z epeja Ufkuko poslušamo komad Mihelko's Arms.

Mihelkos Arms - Dirty Three (Ufkuko, 1998) - 3.56

Leta 1999 so DIRTY THREE prispevali tudi glasbo za neodvisni film avstralskega režiserja JOHNA CURRANA, Praise. Soundtrack vključuje nekatere na novo posnete komade z njihovih prejšnjih albumov, skladbe, napisane posebej za film ter komade drugih izvajalcev. Toaster je ena od že znanih (tako z Ufkuko kot s Strange Holidays), bodisi pod naslovom To Aster ali Toaster, tokrat v trši verziji. Nato pa še Some Summers They Drop Like Flies z naslednjega albuma, Whatever You Love You Are).

Toaster – Dirty Three (Praise, 1999) – 3.10

Some Summers They Drop Like Flies - (Whatever You Love, You Are, Touch & Go, 2000) – 6.20

Album Whatever You Love You Are so DIRTY THREE posneli poleti '99 s producentom LINCOLNOM FONGOM. Če pravilno interpretiramo napis na priloženi knjižici, je bila zadrega podobna, kot že kdaj poprej: dolgo ni bilo pravih idej, a ko so prišle, je trojka ponovno dosegla magično združitev. »Ogenj še ni dogorel,« kot pravijo. In res: kritika ga je ocenila za najbolj poslušljivi album skupine do tedaj.

Steller - (Whatever You Love, You Are, Touch & Go, 2000) – 7.29

V okviru evropske turneje so se leta 2000 še enkrat ustavili v Ljubljani. Tedaj je bilo mogoče v Ortu kupiti kompilacjo Lowlands (Anchor&Hope, 2000), na kateri so posnetki s snemanj Whatever You Love You Are, ki jih na albumu niso objavili, pesmi z radijskega koncerta v Dublinu in pesmi, ki so jih posneli v Parizu. Cede je izšel v omejeni nakladi 1000 izvodov in je bil nato na voljo prek uradne spletne strani skupine. V glasbenem smislu je nadaljeval trend umirjenih, lepih – nekateri bi rekli tudi žalostnih melodij – WARRENOVIH razturancij tu ne boste našli.

In The Fishtank je še en izdelek, ki si ga DIRTY THREE delijo z LOW. Leta 2001 so objavili ploščo In The Fishtank, na katerem je tudi predelava Down By The River NEILA YOUNGA, z ZACOM SALLYJEM iz LOW pa so se kot DIRTY FOUR odpravili na turnejo po ZDA.

Down By The River - Dirty Three & Low (9.36)

WARREN ELLIS je leta 2002 pri chicaški založbi KING CRAB, ki jo je nedolgo pred tem osnoval MICK TURNER, objavil 16-minutni ep 3 Pieces for Violin, svoje prvo solistično delo. Njegova zasnova je bila plesna predstava kanadske plesne družbe Holy Body Tatoo, komadi pa so mešanica folka in sodobnih klasičnih prijemov. Prepoznavna je uporaba distorzije in efektov, poudarek na atmosferičnosti ... Poslušali bomo Piece 1.

Untitled – Warren Ellis (3 Pieces for Vilon; King Crab, 2002) – 5:55

Ob desetletnci obstoja DIRTY THREE se je trojka znova zaprla v studio, da bi posnela nadaljevanje Whatever You Love, You Are. Vendar z delom niso in niso bili zadovoljni. JIM WHITE je odšel na turnejo s SMOG in WILLOM OLDHAMOM, oba sta že od leta 1993 vključena v BIXHEAD ENSEMBLE, ohlapno druščino glasbenikov (EDITH FROST, WILL OLDHAM, KEN VANDERMARK ...), TURNER pa je osnoval založbo KING CRAB RECORDS. ELLIS je večino časa prebil (2002) na turneji z NICKOM CAVOM & THE BAD SEEDS. Trojica pa se je nekako vendarle ponovno sestala in s producentom FABRICEOM LOROM (soavtorjem soundtracka za film Amelie) februarja 2003 posnela tematično ploščo She Has No Strings Apollo.

Alice Wading - (She Has No Strings Appollo, Touch & Go, 2003) – 8.23

Za WARRENA ELLISA je bilo lansko leto znova diskografsko plodno, saj je z NICKOM CAVEOM najprej izdal z različnimi nagradami ovenčani soundtrack Propositions. Po že kar klasični dveletni pavzi pa so se kljub logističnim preprekam, ki jih povzroča življenje na treh kontinentih in vpletenost v različne bende v Melbournu znova zbrali tudi DIRTY THREE. Tako organizirano življenje, vsaj pri WARRENU tudi družinsko naravnano, je razlog, da se skupini ne mudi z izdajanjem novih plošč in da se v studio spravi le, ko ima ideje. Zato je bil tudi lanskoletni album Cinder več kot korektna nagrada za potrpežljivost vseh, ki so vztrajno pričakovali njihovo novo skupno diskografsko izdajo.
Ploščo Cinder so posneli lani poleti v Avstraliji in je prva, na katero so v dveh komadih vključili tudi vokale. Za sklabo Great Waves jih je prispevala CHAN MARSHALL (CATPOWER), njihova stara znanka, ki se je ravno med snemanjem mudila v Avstraliji z THE BAD SEEDS in se takoj odzvala vabilu, da napiše besedilo in ga odpoje, za skladbo Feral pa SALLY TIMMS (MEKONS). Zvok so z novim producentom CASEYEM RICEOM, dolgoletnim sodelavcem TORTOISE, preoblikovali tako, da so uporabili vrsto novih glasbil (mandolino, buzuki, klavir, MICK je igral bas), snemali pa so na trak, analogno. Pesmi so skrčene na tri ali štiri minute.
WARREN ELLIS sicer zadnja leta živi v bližini Pariza, z ženo in sinovoma, ki sta po njegovem najbolje, kar je naredil v življenju. MICK TURNER je še vedno stacioniran v Melbournu, JIM WHITE živi v ZDA. Trojica je še naprej vpletena v najrazličnejša glasbena sodelovanja in upati je, da jih geografske prepreke ne bodo ustavile pred skupno prihodnostjo.
Za konec ša DIRTY THREE s plošče Cinder, skldba Great Waves.

Great Waves (Cinder, Touch & Go, 2005) – 3.28

Polona Poberžnik


Komentarji
komentiraj >>