Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
(2586 bralcev)
Petek, 13. 1. 2006
Lan



DEAL!
... finski narod na volitve ...

... Danska za omejitev dotoka delovne sile ...

... Latvija tudi po letu 2008 brez evra ...

... Merklova v Beli hiši ...

NAPOVEDNIK

Vlada se je naposled odločila, da četverico mušketirjev v uniformah slovenske vojske ter pod okriljem NATA pošlje branit krhko svobodo in demokracijo v Irak. Podalpski dobrovoljni kordon pa ne bo sodeloval v vojnih operacijah. V vadbenem centru Al Islamija v bližini Bagdada naj bi iraške častnike in podčastnike učili skrivnosti varnostnih operacij.

Zvodenele so visokoleteče krilatice, ki so se žvižgale med NATO-predreferendumsko kampanjo, med katero so zagovorniki omenjene človekoljubne organizacije vehementno ponavljali, da bo vse morebitne odločitve o pošiljanju slovenskih soldatov na vojna območja potrjeval parlament. Karl Erjavec je še julija lani v intervjuju za Večer zatrjeval, da »želje zaveznikov, da bi sodelovali v operacijah v Iraku obstajajo, vendar to ne pride v poštev«. Tudi kasneje, 24. septembra 2005, je bila na vojaškem sejmu v Gornji Radgoni Erjavčeva hrbtenica še cela:

///////////////////////////////////////////////////////

Iz povedanega izhajata dve komplementarni dejstvi: Erjavčeva hrbtenica je zlomljena; druga pa je, da se išče nov obrambni minister, ker je sedanji zanič.

Poslušate OFF program Radia Študent. Krst iz Iraka ne želimo videti, nas pa silno zanima, kaj bi rekli odgovorni, ča kakšna kljub vsemu pride.




OFF PROGRAM

Z odzivi na odločitev vlade slovenska politična scena ne skopari. Vito Rožej, Aktivna Slovenija:

/////////////////////////////////////////////////////////

Svoje je dodal Mladi forum Socialdemokratov, ki je vladno ekskurzijo v Irak proglasil za idiotsko. Predsednik Pahorjevega podmladka Dejan Levanič:

/////////////////////////////////////////////////////////

Dosedanja finska predsednica Tarja Halonen ima na nedeljskih predsedniških volitvah možnost, da si po januarju 2000 zagotovi nov šestletni predsedniški mandat. Poleg Halonenove si bo za podporo približno 4,27 milijona volilnih upravičencev prizadevalo še sedem kandidatov, med njimi premier Matti Vanhanen, Sauli Niinistoe in Heidi Hautala. Največ možnosti ima Halonenova, vendar zadnje ankete ne napovedujejo zagotovo, da ji bo to uspelo v prvem krogu. Morebiten drugi krog bo 29. januarja.
62-letna Tarja Halonen je januarja 2000 kot prva ženska v državi zavzela predsedniški položaj, potem ko je kot prva ženska uspešno tudi že vodila zunanje ministrstvo. Kandidatka socialdemokratov, ki zagovarja nordijski model socialne države, je vplivna na več področjih v državi, s čimer so se strinjali tudi njeni državljani. Tako imenovana "Mati naroda" je bila tako leta 2004 priljubljena kar med 94 odstotki volivcev, kar je največja podpora kakemu predsedniku države po razglasitvi neodvisnosti Finske leta 1917.

Danski premier Anders Fogh Rassmussen je napovedal, da bo njegova vlada preučila omejitve za dostop na danski trg dela za državljane novih članic Evropske unije, da bi tako zagotovili "pošteno obravnavo" delavcev iz novink. Rassmussen je to dejal po četrtkovem srečanju s češkim premierom Jirijem Paroubekom, ki je povedal, da je bil pogovor "trd, a odkrit". Rassmussen je sicer v četrtek zagovarjal politiko, ki je v veljavi od vstopa novink v EU 1. maja 2004, rekoč, da je "pošteno zaščititi pravice delavcev v državi, da ti ne bodo postali drugorazredni delavci". Vendar pa bo njegova vlada zdaj temeljito preučila to politiko in "odpravila administrativne ovire, če te obstajajo".

Guverner latvijske centralne banke Ilmars Rimsevics pa je dejal, da Latvija do leta 2008 ne bo uspela izpolniti vseh kriterijev za prevzem evra, saj ji inflacije do takrat ne bo uspelo znižati na zahtevano raven. Možnosti za to so le še teoretične. Maastrichtski kriteriji določajo, da inflacija kandidatke za vstop v evroobmočje ne sme biti več kot 1,5 odstotka višja od povprečne inflacijske stopnje treh držav evroobmočja z najnižjo inflacijo.

Ameriški predsednik George Bush je po treh mesecih znova obiskal območja ob Mehiškem zalivu, ki jih je avgusta lani razdejal orkan Katrina, in ponovno obljubil obnovo ter vrnitev stare slave New Orleansu in okolici. Čeprav se je v mesto, ki ima številne soseske še vedno podobne razdejanemu smetišču, vrnila le četrtina od 400.000 evakuirancev, je Bush dejal, da je od svojega zadnjega obiska opazil dramatičen napredek pri obnovi.

Z ameriškim predsednikom pa se bo prvič uradno v Beli hiši sestala nemška kanclerka Angela Merkel. Pogovarjala se bosta o aktualnih mednarodnih vprašanjih, vključno s sporom o iranskem jedrskem programu, sicer pa bo srečanje namenjeno predvsem izboljšanju nemško-ameriških odnosov, ki so v času prejšnjega kanclerja Gerharda Schroederja zaradi nasprotovanja Nemčije vojni v Iraku zašli v krizo.



Komentarji
komentiraj >>