... razdeljena evrokomisija ...
... vlada zamuja ...
... povoženi (zavoženi) nacionalisti ...
... Rusija in Moldavija harasho ...
... Hebron je frei ...
... založništvo proti EDS ...
KROFF
Evropska komisija je glede odpiranja trgov dela za delavce iz novih držav članic Evropske unije razdeljena. Medtem ko nekateri njeni člani menijo, da bi komisija morala priporočiti odprtje trgov že dve leti po širitvi, torej 1. maja letos, drugi temu nasprotujejo. Bruselj bo poročilo o tej temi sicer objavil prihodnji mesec, 12 starih članic, ki trgov dela ni odprlo takoj po širitvi leta 2004, pa mora svoj namen sporočiti do konca aprila.
Jelinčičevi nacionalisti so zjutraj v parlamentarno proceduro vložili predlog dopolnitve zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katerim bi omogočili preoblikovanje Vzajemne v delniško družbo. Tako so za deset minut prehiteli vlado.
Jelinčič je pojasnil, da s predlogom onemogočajo "revolucionarno pravo" in uveljavitev zasebnih interesov. O podrobnostih zakona, ki ga bo moral državni zbor obravnavati pred vladnim zakonom, ni želel govoriti, ker ga bodo predstavili na jutrišnji novinarski konferenci.
Nacionaliste je zaenkrat povozil France Cukjati, saj je avtorjem zakona naložil, naj svoj predlog v 15 dneh, skladno s poslovnikom, dopolnijo.
Rusija in Moldavija sta pozno zvečer dosegli začasni dogovor o dobavi plina. Ruski energetski gigant Gazprom bo nekdanji sovjetski republiki do 1. aprila plin dobavljal po ceni sto dolarjev za tisoč kubičnih metrov.
Izraelska vojska je danes iz Hebrona na Zahodnem bregu začela izseljevati Izraelce, ki tam nimajo svojega prebivališča. Vojska je pred tem namreč ukazala, da morajo mesto do danes zjutraj zapustiti vsi Izraelci brez prebivališča v tem mestu.
Gre predvsem za protestnike, ki so v Hebron prišli, da bi preprečili načrtovano izselitev judovskih naseljencev. Ko se je rok za prostovoljni odhod iztekel, je vojska protestnikom najprej po zvočnikih zagrozila z aretacijo, nato pa so jih vojaki začeli na silo voziti iz mesta.
Člani upravnega odbora strokovnega združenja založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije opozarjajo, da še vedno niso dobili odgovorov pristojnih ministrstev glede posledic uvedbe enotne davčne stopnje. Analiza, ki so jo pripravili v združenju, je pokazala, da bi se velikim založbam dobiček prepolovil, srednje velike bi začele poslovati okoli pozitivne ničle, male založbe, revije in tedniki bi poslovali negativno, močno pa bi se dobiček znižal dnevnemu časopisju.
Komentarji
komentiraj >>