Ideja o bendu, ki bi v življenje znova obudil že praktično pozabljene stare ljudske pesmi z ulic večnega mesta, se je porodila v mislih italijanskega folk-blues kantavtorja Giampaoloa Felicija. Somišljenike je kaj hitro našel v glasbenikih odprtega duha, ki se podobnih nalog ne ustrašijo zlahka in so vajeni vsakovrstnih sodelovanj. Impro-harmonikaš Luca Venitucci, vibrafonist in nekdanji učenec Stevea Reicha, Valerio Borgianelli, ter rimski band Zu so se zdeli več kot primerna izbira. Nekoliko bolj presenetljivo se je projektu pridružil še bostonski kitarist Geoff Farina, nam bolje znan po udejstvovanju v indie rock bendu Karate. Tako je leta 2002 nastala svojevrstna supergrupa, ki jo druži goreča želja po muziciranju in oživljanju starih glasbenih vsebin. Skupno jim je goreče srce – Ardecore. Tradicionalne ljudske pesmi iz srednje Italije, oziroma v našem primeru kar iz Rima, so s pomočjo projekta Ardecore znova oživele v vsej svoji zgodovinski patini. Ozaljšane z modernimi, ravno prav shizofrenimi aranžmaji skušajo loviti duh časa, a se zdi, da je bolj duh preteklosti tisti, ki lovi glasbo zasedbe Ardecore. Jadikovanje zapornika, ki je izgubil tako svojo ljubo kot svobodo, stoji ob boku nabožnim priprošnjam in liričnim vedutam z reke Tibere. Tradicionalne glasbene oblike se nevsiljivo družijo s sodobnimi kompozicijskimi prijemi in svobodnogodbaškim pristopom. Herojski stornelli, nostalgične barkarole in melanholične serenade na izredno simpatičen način oživijo v novosproducirani preobleki.
Ardecore so s svojim prvencem na idealen način prikazali, da je bila Italija več kot potrebna tovrstnega oživljanja svoje bogate glasbene dediščine. Odziv na koncertih je bil fenomenalen, album se je povzpel kar na 8. mesto lestvice največjega italijanskega glasbenega časnika Musica e Dischi, skupina pa je nastopila celo na TV-šovu Maurizia Costanze. Rimske ljudske »murder balade«, kakor jih je poimenoval glasbeni tisk, so konec lanskega leta postale pravi hit. Nove generacije so na najboljši način dobile vpogled v glasbo svojih non in nonotov, glas o tej čudoviti plošči pa se je, nedvomno zaradi sodelovanja Zu in Geoffa Farine, razširil tudi onkraj italijanskih meja in posegel v podzemni svet alternativnih godb.
O plošči in zasedbi Ardecore pravzaprav vse pove že njeno posrečeno ime. To je hardkor srčna muzika, ki se strastno loteva včerajšnjih vsebin in jim na novo vliva dušo in aktualnost. Za razliko od podobnih revival zasedb ne podlega poceni apliciranju ljudskih vsebin na ustaljene pop forme, ampak to povsem brezkompromisno združuje v avtorskih kompozicijah, ki so zdaleč od tega, da bi bile zgolj etno-chic. Močna tolkala, jazzy zveneč rhodes, otožna harmonika ali ljubke mandoline. Zasedbi Ardecore ni nič od tega tuje. To je goreča glasba nekega drugega Rima, ki, čeprav že več stoletij stara in zaprašena, še vedno zapeljuje. Dobrodošli v svetu gorečih src.
Komentarji
komentiraj >>