... Izrael in Bela hiša usklajujeta stališče do Hamasa ...
... Iran uradno prekinil sodelovanje z mednarodno agencijo za jedrsko energijo ...
... po Sloveniji tudi Hrvaška v skupini držav, ki so razžalile islamske vernike in so jim talibani napovedali sveto vojno ...
.... Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov podprla Drnovškovo Gibanje za pravičnost in razvoj ...
OFF NAPOVEDNIK
Najbrž vas je malo, ki sploh veste, da ima ta za spremembo naposled le s soncem obsijana država tudi svojo naravno posebnost, ki se ji reče sredozemski slani travnik. Edina slovenska slana trata se sicer nahaja na območju med Sveto Katarino in Svetim Nikolajem v Ankaranu, njena posebnost pa je, da je za razliko od tovrstnih naravnih čudes drugod po svetu, ki jih sicer imenujejo po tam najpogosteje naseljeni rastlinski vrsti morski lonček, bogato še z številnimi drugimi rastlinskimi vrstami, kot so trst, obmorska nebina in oman, cornutijev tropotec ter modrikasti pelin.
Za to, da je edini slovenski sredozemski slani travnik sploh prišel v ospredje javne pozornosti, pa kakopak v prvi vrsti niso zaslužni domači okoljevarstveniki iz Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, pač pa kneževina Monako, ki bo prispevala potrebna finančna sredstva za ureditvena dela. Domači okoljevarstveniki pa bodo zgolj bedeli nad izvajalcem, ki bo nad tem v domovini edinstvenim mokriščem postavil leseno, 170 metrov dolgo pešpot.
Sprehod po pol metra nad to slano trato dvignjeni pešpoti naj bi bil v bodoče še posebej mikaven spomladi, ko zacvetita obmorski lan in klasata tavžentroža, rastlinski vrsti, ki sta še do nedavnega v Sloveniji veljali za izumrli. Vesela novica pa je, da sta obe vrsti dovolj številčni, da se populacija sama vzdržuje.
Poslušate nad agilnostjo domačih okoljevarstvenikov skeptičen off program Aktualno-politične redakcije Radia Študent!
OFF PROGRAM
Koliko je sploh suverena država Izrael in kdo ima v rokah škarje in platno neobstoječega mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu pove podatek, da je izraelska zunanja ministrica Cipi Livni prispela na večdnevni obisk v Združene države Amerike. Med drugim se bo sestala tudi z ameriško zunanjo državno sekretarko Condolezzo Rice, tudi povsem uradni razlog njenega obiska pa je uskladitev izraelskih in ameriških stališč do zmagovalca palestinskih volitev Hamasa in do iranskega jedrskega vprašanja.
Novo pri iranskem jedrskem vprašanju je sicer zgolj to, da je Iran v imenu samoobrambe lastne državne suverenosti sporočil, da tudi uradno prekinja prostovoljno sodelovanje z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo. Odločitev je bila sicer pričakovana, povod zanjo pa agencijina napotitev vprašanja iranske pravice za razvoj jedrske energije v miroljubne namene pred Varnostni svet Organizacije združenih narodov. Tega je z nekaj spodbudnimi besedami obiskal tudi predsednik odbora za mednarodne odnose v ameriškem senatu, republikanec Dick Lugar. Seveda je apeliral, da naj Varnostni svet le sprejme sankcije proti Iranu, če ta ne bo spoštoval sprejetih resolucij Mednarodne agencije za jedrsko energijo.
Spretno pa še naprej obrača besede tudi ameriški pravosodni minister Alberto Gonzales, ki je pred senatnim pravosodnim odborom pričal o nezakonitih prisluškovanjih agencije za nacionalno varnost. Ve se, da je ta to počela brez potrebnih sodnih nalogov, toda njegovo pričanje je bilo že samo po sebi brez pomena, ker mu ni bilo treba pričati pod prisego. Vseeno pa je povedal, da je bilo to ravnanje v imenu varnosti legitimno kljub očitnosti, da je vlada kršila zakon o nadzoru nad tujimi obveščevalnimi komunikacijami. Demokratu Patricku Leahyu je prostalo zgolj to, da je Gonzalesa opozoril, da takšne nelegitimne poteze oblasti velikokrat služijo zgolj za večjo kontrolo notranjepolitičnih nasprotnikov.
Prvi pravi notranjepolitični spopad pa poteka tudi
na od desetletja diktatur obubožanem Haitiju, saj tam končno potekajo predsedniške in parlamentarne volitve. To bodo prve volitve po odhodu samooklicanega predsednika Jean-Bertranda Aristida. Med predsedniški kandidati imajo največ možnosti Rene Preval, Charles Henry Baker in Leslie Manigat, medtem ko bo vlado določil stotridesetčlanski parlament. Volitve bodo potekale pod zaščito stabilizacijskih sil Združenih narodov. Manj stabilno pa minevajo predvolilni dnevi v Nepalu. V spopadih med maoističnimi uporniki in nepalsko vojsko je bilo ubitih najmanj sedem policistov in vojakov ter eden upornik.
Ne volijo, ampak spopadajo se pa naprej tudi v Afganistu, kjer je bilo v napadu v mestu Kandahar blizu policijske postaje ubitih in ranjenih nekaj čez dvajset ljudi. Med ranjenimi in mrtvimi so večinoma policisti, odgovornost za napad so pa sprejeli talibani, ki so sicer pozvali tudi ves islamski svet k sveti vojni zoper tuje zavojevalce Afganistana in vse Evropejce, v katerih državah so objavili žaljive karikature preroka Mohameda. Še posebej so jim trn v peti prav Danci, jeznim protestnikom v Majmani na severovzhodu države pa je prav prišlo tudi napadeno oporišče norveških sil. Sledili so jim bratje v veri v Pakistanu, kjer so gorele slike danskega premierja Andresa Fogha Rasmussena, in Iranu, kjer so molotovke letele na dansko veleposlaništvo v Teheranu.
Med države, ki so te dni na črnem seznamu muslimanskih vernikov, se je sicer z objavo taiste že prežvečene karikature uvrstila tudi sosednja Hrvaška. Za to je na naslovnici svoje zadnje številke poskrbel tednik Nacional, od tega dejanja pa se je uradna hrvaška vlada že ogradila. Kljub temu da so tovrstnemu senzacionalizmu podlegli tudi na domači državni radioteleviziji, časniku Delo in celo v tedniku Mladina, pa podobnega dejanje domače vlade zaenkrat še nismo dočakali. Za komentar smo poklicali tajnika domače Islamske skupnosti, Nevzeta Porića.
/////////////////////////////////////////////////
So se pa v zvezi z Gibanjem za pravičnost in razvoj, katerega ima te dni po domačih televizijah polna usta predsednik republike Janez Drnovšek, oglasili iz Civilne iniciative izbrisanih aktivistov. Več nam bo povedal njen predstavnik Aleksander Todorović.
/////////////////////////////////////////////////
V politično razpravo o enotni davčni stopnji pa so se vključili v Zvezi svobodnih sindikatov. Že znano stališče je na Bledu in tudi za naš radio ponovil njihov predsednik Janez Semolič.
/////////////////////////////////////////////////
Za konec pa še vabilo v galerijo ŠKUC, kjer bo ob 20.00-i uri odprtje začasne interaktivne baze, ki bo tam nastajala do 10. marca. Kdo so njeni ponudniki in kaj se bo tam dogajalo, nam je povedal eden od sodelujočih v projektu, Emil.
/////////////////////////////////////////////////
Komentarji
komentiraj >>