... Danski časopis Jyllands Posten se je zaradi objave karikatur preroka Mohameda ponovno opravičil ...
... užaljeni talibani rekrutirajo nove borce in ponujajo kilograme zlata za neverniške glave ...
... Iran in Združene države drug drugega obtožujeta podžiganja nasilja ...
... ob šiitskem prazniku ašuro se vrstijo spopadi s suniti v Afganistanu in Pakistanu ...
... v gosteh pri slovenskem državnem vrhu evropski komisar za širitev, Oli Rehn ...
Revizije zgodovine niso nikoli iz mode. Pravzaprav drži, da zgodovino vedno znova pišejo zmagovalci, ki so v temu sprevrženemu razumevanju parlamentarne demokracije tako na Slovenskem kot denimo v sosednji Italiji politične sile na oblasti. Poslanska koalicija sosednje Italije je tako že pred dvema letoma poskrbela za nekaj dodatnega razburjenja predvsem na Primorskem, ko je 10. februar razglasila za dan spomina na fojbe in eksodus.
Italijani se bodo tako tudi jutri drugič uradno spominjali povojnih pobojev in odhoda italijanskih optantov iz Istre, Reke in Dalmacije. Kot vsaka zgodovinska revizija ima tudi ta usodno vsebinsko in ne zgolj lepotno napako. Spominjali se bodo namreč zgolj povojnih pobojev Italijanov, pozabljali pa na več kot desetletje dolgo načrtno in nasilno etnično čiščenje, ki ga je izvajal fašizem.
Poslušate do poskusov revidiranja antifašistične zgodovine skrajno nestrpen OFF program Aktualno-politične redakcije Radia Študent!
Danski časnik Jyllands Posten, ki je pred meseci prvi objavil karikature preroka Mohameda, se je tokrat muslimanom opravičil še v pismu, ki ga je objavil alžirski tisk. Direktor časnika Carsten Juste še naprej zagotavlja, da se niso zavedali, da so muslimani, ki živijo na Danskem in drugod po svetu, tako občutljivi glede tega vprašanja. Tudi predstavniki Evropske ljudske stranke, največje politične skupine v Evropskem parlamentu, poudarjajo, da se je od nasilja potrebno vrniti k dialogu, vendar množično opravičevanje tako evropskih medijev kot politike očitno ne bo zaleglo.
Kaj prida ne bo k pomiritvi razmer pripomogla tudi medsebojna ofenziva med Združenimi državami Amerike in Iranom. V imenu Bele hiše je nastopila Condolezza Rice in v skupnem nastopu z izraelsko zunanjo ministrico, Cipi Livni, Iran in Sirijo obtožila spodbujanja nasilja med razžaljenimi verniki. Kot neutemeljeno laž pa je obtožbe že zavrnil iranski podpredsednik Isfandiar Rahim Mašaj.
Visoki predstavnik talibanov v Afganistanu, Mula Dadula, pa je sporočil, da se je po objavi spornih karikatur islamskega preroka Mohameda v evropskih medijih več kot sto njihovih pripadnikov prijavilo na delovno mesto samomorilski napadalec. Talibani so ponudili 100 kilogramov zlata vsakemu, ki bi ubil ljudi, odgovorne za karikature. Pet kilogramov zlata pa bo dobil tisti napadalec, ki bo ubil vojaka iz Danske, Norveške ali Nemčije. Evropska svoboda tiska bo očitno plačala visok davek za svoje risbice, ki so se od septembra do konca januarja pojavljale v številnih evropskih in celo domačih časnikih.
Krvni davek pa so že zahtevale slovesnosti ob najpomembnejšem šiitskem prazniku - ašura. Samo v iraški Karbali se obletnice smrti vnuka preroka Mohameda, imama Huseina, spominja več sto tisoč šiitov. Varovanje slovesnosti je poostreno, saj se oblasti bojijo napadov sunitskih upornikov. Varnostne sile so zaprle vse dostope do mesta, da bi morebitnim samomorilskim napadalcem preprečile vstop. V Karbalo naj bi prišlo najmanj milijon romarjev.
Na slovesnostih na severozahodu Pakistana je kljub poostrenem varovanju umrlo najmanj 22 ljudi. Samomorilski napad na sprevodu šiitskih romarjev je sprožil nemire v mestu Hangu. Eksploziji je sledilo streljanje. Policija je sprva menila, da je bila bomba sprožena daljinsko, kasneje pa se je izkazalo, da je šlo za samomorilsko akcijo. Kljub temu, da pakistanske oblasti ob šiitskem prazniku vsako leto močno okrepijo varovanje, je eksplozija odjeknila v množici nekaj sto romarjev, ki se je pomikala od mošeje proti tržnici v mestu.
Slabo pa je bil varovan egiptovski diplomat, ki sta ga na poti v službo ugrabila oborožena neznanca v mestu Gaza. Napadalca sta prestrelila pnevmatike vozila konzularnega predstavnika Husama Almusalija in ga zasegla slabih 200 metrov od njegovega urada, ki ga sicer varujejo štiriindvajset ur na dan. Gre za prvo ugrabitev egiptovskega državljana s strani palestinskih napadalcev. Na prehodu med Gazo in Izraelom pa so izraelski vojaki ubili dva oborožena palestinca, ki sta poskušala napasti izraelske vojake. Odgovornost za napad sta skupaj prevzeli obkroženo krilo gibanja Fatah, Brigade mučenikov al Akse, ter Ljudski odbori upora.
Medtem ko se otroci na Bližnjem vzhodu seznanjajo z delovanjem avtomatskih pušk in bomb, pa evropska komisija namerava sprejeti ukrep, s katerim bo od držav članic zahtevala naj od proizvajalcev in uvoznikov vžigalnikov terjajo vgraditev posebnih varoval, ki bi otrokom preprečila prižiganje teh naprav. V državah Evropske unije vsako leto prodajo približno milijardo vžigalnikov, komisija pa ocenjuje, da jih kar 70 odstotkov ne ustreza obstoječim zdravstvenim in varnostnim zahtevam. Vsako leto naj bi zaradi igranja z ognjem v Uniji umrlo vsaj 40 ljudi. Toda današnji hekerski otroci zagotovo ne bodo imeli težav z odpiranjem varnostnih zaklopk svojih »fajrštarterjev«.
Na sedežu Narodne banke Srbije pa so danes začeli s podžiganjem finančnega dolga nekdanje SFRJ. Predstavniki Slovenije, Makedonije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije in Črne Gore bodo na dvodnevnem sestankovanju med drugim obravnavali vprašanje razdelitve slabe tretjine kapitala Jugoslovanske banke za mednarodno ekonomsko sodelovanje. Vse kaže, da se bodo težko sporazumeli o dolgovih do Libije, saj domnevno nimajo dokumentiranih dogodkov in poslov, ki so tam potekali. Podobna situacija je tudi glede terjatev do Iraka, Angole in Kube, kjer so takratna jugoslovanska podjetja, vključno s slovenskimi, izvajala različna investicijska dela. Samo do Iraka naj bi imela slovenska podjetja po nekaterih ocenah za okoli dve milijardi dolarjev terjatev. Problemi na dnevnem redu bodo vključevali še posle z nekdanjo Češkoslovaško, ter delovanje nekdanjih bančnih agencij nekaterih jugoslovanskih bank v New Yorku.
Tudi evropskemu komisarju za širitev Oliju Rehnu, ki si ga danes eden za drugim podajajo najvišji predstavniki domače oblasti, je tako jasno, da bodo nekatera nerešena sukcesijska vprašanja zaznamovala tudi morebitno evropsko perspektivo Zahodnega Balkana. Besede bodo sicer tekle še o Kosovu, kjer bo albanska skupščina edinega kandidata za novega predsednika Fatmirja Sejdiua izvolila že jutri, in celo o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško. Stališče Evropske komisije je, da ta ne more igrati sodnika v sporu med domnevno zrelima državama.
Prav z vprašanjem meje pa je povezan uspeh ljubljanske kriminalistične policije. Zadevi se je uradno reklo uspešno zaključena realizacija na področju ilegalnih migracij. Več pa bo povedala tiskovna predstavnica Policijske uprave Ljubljana,
Martina Gramec.
////////////////////////////////////////////
Tudi na vedno večja policijska pooblastila in njihove prekoračitve pa namerava opozarjati slovenska sekcija Evropske mreže za boj proti rasizmu. Kako poteka njena ustanovitev in čemu bo služila, bo povedal koordinator Eyachew Tefera.
////////////////////////////////////////////
Komentarji
komentiraj >>