Trije večeri krat trije pesniki krat trinajst let je natančno liho število sto sedemnajst pesnikov, kolikor znaša bera med ljudmi že dobro poznanega pesniškega festivala.
»Začenjam verjeti, da pesem ne more nastati iz sedanjosti. / Njo preprosto zapišejo naši spomini / na nek dogodek, ki se je zgodil, ko nismo / niti slutili, da je takrat nastajala poezija.« (Pavle Goranović, prevod: Tone Škrjanec)
»I LOST THE POEM!«
Na odru KUD-a France Prešeren spontano ustvarjeni verz I lost the poem! prinaša skoncentrirano in poantirano misel pesniškega festivala, ki se od 8. do vključno danes, 10. februarja, dogaja v Trnovem. Ljubljanski mednarodni pesniški festival Trnovski terceti že z imenom pove, kaj se na najem dogaja in na kakšen način. Že trinajsto leto se tri dni zapored zvrstijo po trije pesniki na večer in tako v slabe pol ure predstavijo svoj pesniški svet, nam bolj ali manj poznan ali celo nepoznan. Trije večeri krat trije pesniki krat trinajst let je natančno liho število sto sedemnajst pesnikov, kolikor znaša bera med ljudmi že dobro poznanega pesniškega festivala.
Festival, ki ga organizira Kud Franceta Prešerna v sodelovanju s Centrom za slovensko književnost in Društvom slovenskih pisateljev ter s pomočjo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, Mestne občine Ljubljana in letos tudi s pomočjo Veleposlaništev Madžarske in Poljske, nima strogo začrtanih smernic in kriterijev, sledi pa začrtani liniji: pripeljati uveljavljeno ime iz tujine če se le da prvič v Slovenijo, predstaviti mlajše pesniške rekrute in ponuditi boemski oder tudi klasiku slovenske književnosti. Kakorkoli obrneš in preračunaš, kot poslušalec vedno pridobiš, četudi ni vsak nastop zgodovinski dogodek.
Tercetska atmosfera je prijetna, a letos kar presenetljivo umirjena. Brez prebitkov in vzhičenosti se krmari med pesniškimi govoricami. Kot bi se organizatorji, pesniki in poslušalci zavedali, da poezije ne vidijo kot rešiteljice sveta, temveč kot umetniško formo, v katero vsak po svoje preliva ali odliva življenjsko resničnost, po navadi majhnih zgodb. Tako se zdi, kot da do častitljive dame nihče nima prevelikih pričakovanj, predvsem ni zaznati interesa po tem, da bi se v trnovskem kulturniškem hramu pridružila katerakoli dojeta slovenska noblesa. In to je, roko na srce, pohvalno. Dandanes so literarni večeri precej popularni, poeziji se, vsaj kar se občasnih poslušalcev in naključnih ali bolj predanih bralcev tiče, ne godi slabo. Popularizacija verzov je v porastu. Poplava literarnih dogodkov in pesniških branj pa je kljub dobri obiskanosti še vedno večja od povpraševanja. Sama kakovost pa ni premosorazmerna s količino.
Od klasike k multimedijskim večerom, pogosto prek tandema glasba in poezija, spet h klasiki. Trinajsti Terceti so po formi klasični. K slavnemu številu tri so se letos pridružili še trije moderatorji. Novost oz. zanimivost je ta, da se s trinajstico festival spogleduje z zgodovino. Klasik slovenske književnosti Kajetan Kovič, ki je včeraj zvečer očaral poslušalstvo z artikulirano dikcijo in izdelanim sprehodom po pesniški pokrajini, je bil gost Trnovskih tercetov tudi prvo leto. Dragocenost izkušnje ne prinaša poslušanje novejših pesmi Kajetana Koviča, ki niti ne dosegajo enake estetske amplitude, temveč redka možnost, da slišimo doneti nam vsem znane verze gospoda Koviča, ki so se nam v mladosti vtiskovali v spomin.
V prvi večer, ki je bil bolj obiskan in tudi bolj poetsko razposajen, so Terceti zakorakali z gostoma iz tujine. Črnogorski književnik Pavle Goranović nas je s prečiščeno in asketsko govorico vsakdanjika popeljal v stranske kadre življenja, v jezikovno obvladovane melanholične sekvence. V nekih verzih pravi: »Začenjam verjeti, da pesem ne more nastati iz sedanjosti. Njo preprosto zapišejo naši spomini na nek dogodek, ki se je zgodil, ko nismo niti slutili, da je takrat nastajala poezija.« Flamski pesnik Frank De Crits [frank de kric] pa ravno nasprotno – on je zajadral daleč stran od prej omenjene melanholije v igrivost, ki jo gradi kot opazovalec sveta, kot posameznik z neko konkretno izkušnjo v realnem svetu. Prvi večer se je predstavila tudi nagrajenka Prešernovega sklada, prejemnica Jenkove nagrade in nominiranka Veronikine nagrade za četrto pesniško zbirko Prisotnost – Maja Vidmar. Od slovenskih pa smo na Tercetih slišali tudi pesmi Iztoka Geistra iz pesniške zbirke Večni krog iz leta 1995. Nekoč predstavnik avantgarde, ornitolog in zagovornik narave, pesnik, ki ni zapustil svoje ljubezni - poezije, se žal ni predstavil opusno.
Vsako leto se Terceti trudijo predstaviti tudi pesnika, ki ga bomo lahko brali v slovenščini. Poleg snopičev slovenskih prevodov tujih pesnikov, ki jih lahko dobite na prizorišču zastonj, prihajata na knjižne police še dve prevodni knjigi. Včeraj predstavljenega madžarskega pesnika iz Vojvodine lahko odslej berete v knjižni izdaji založbe Društva Apokalipsa. Namreč v zbirki Fraktal je v prevodu Gabrielle Gaál izšla pesnitev Babica. Otta Tolnaia lahko slišite tudi danes na predstavitvi projekta Revija v reviji v Celici na Metelkovi ob 17. in na literarnem večeru ob 20. uri.
Danes je zadnji Tercetski dan. Vsled temu je ta zapis bolj poročilo kot končna ocena, saj po mojih pričakovanjih prihaja veliki konec. Slovenska pesnika Jano Putrle Srdić in Aleša Mustarja mnogi obiskovalci že poznajo. Govorici vsakdana, izkušnji človeka današnje dobe in poetični plati še tako prozaičnega mestnega življenja se bo pridružil še poljski pesnik Eugeniusz Tkaczyszyn Dicky [eugeniuš tkačišin dicki]. Z nekaj njegovimi pesmimi ste se že lahko seznanili v revijalnih objavah, od nedavnega pa ga imamo v antologiji novejše poljske poezije Akslop, poljska nazaj, ki je izšla pri LUD-u Šerpa. Danes ob enajstih pa so na tiskovki Centra za slovensko književnost predstavili samostojno Dickyjevo knjigo Kamen poln hranila, v slovenskem prevodu Primoža Čučnika. Zvečer ga pred Terceti lahko slišite še v Galeriji Škuc ob 19. uri. Pesniških podvigov vam torej ne manjka. Le urno, ker jaz, pravi flamski pesnik De Crits [de kric], medtem ko brska po knjigi in išče pesem, ki bi jo moral prebrati, sem ravno izgubil pesem! Uloviš jo lahko tudi ti!
Tercete spremlja Petra Koršič.
Komentarji
komentiraj >>