Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nedelja, 19. 2. 2006 ob 19h50: Drumlice in »ustna glasba« (6596 bralcev)
Nedelja, 19. 2. 2006
Peter



Nocoj se v oddaji Cigule migule vračamo k predstavljanju manj znanih inštrumentDrumlicaov, ki jih uporabljamo v ljudski glasbi na Slovenskem. Tokrat se bomo pomudili pri zanimivi skupini idiofonov, tj. samozvenečih glasbil, ki kot resonančni prostor uporabljajo človeško ustno votilino.

Od različnih tipov »ustnih« glasbil, ki jih poznamo v evropski in severnoameriški glasbi, se je v Sloveniji udomačila le drumlica, podkvasto oblikovan železni obroč, ki ima po sredini napeto jekleno pero. Drumlico držimo med zobmi in s prstom trzamo po zapognjenem koncu peresa, s spreminjanjem prostornine ustne votline pa uravnavamo višino tona, ki še oglaša. Na drumlico je mogoče igrati preproste melodije, izkušeni godci pa si pomagajo celo tako, da izmenjaje igrajo na dve različno veliki drumlici z različnim osnovnim tonom. Tako je štajerski ples Čeglešček zaigral tudi Drago Kunej, glasbenik iz zasedbe Kurja koža, in pri tem uporabljal drumlici, uglašeni v G in C.

Kurja koža: Čeglešček, 2:48 iz Sodobna ljudska glasba na Slovenskem II (KD Folk Slovenija, 2002)

Drumlica je na Slovensko prišla iz nemških dežel, kjer so jo uporabljali že v 16. stoletju, iz nemškega izraza Maultrommel pa je drumlica dobila tudi domače ime. Majhno in priročno glasbilo je bilo nekoč na prodaj po vseh sejmih, kot mnogo drugih ljudskih glasbil pa so tudi drumlice prišle iz rabe po prvi svetovni vojni.

V nadaljevanju oddaje bomo najprej predstavili še dve glasbili izMouth bow repertoarja »ustne« glasbe, ki ju uporabljajo prevsem ameriški ljudski glasbeniki. Pri prvem, ustnem loku ali mouth bow, je namesto jeklenega peresa na leseni okvir napeta skoraj meter dolga struna, po kateri godec udarja s paličico.

Wayland Harman: Mouthbowing - posnetek je objavljen na strani Mouthmusic.com.

Drugi inštrument se imenuje clackmore in nima slovenskega prevoda. Gre za kuhalnici podobno leseno paličico, na katero je z majhnim zglobom pritrjen lesen tolkač. Odebeljeni konec paličice, po katerem udarjamo s tolkačem, držimo med zobmi, z usti pa Clackmore v "slovenski" izvedbispreminjamo višino tona.

Clackmore - predstavitev v živo.

Za konec predstavimo še nosno flavto ali nose flute, ki deluje podobno kot okarina, le da so resonančni prostor naša usta, različne tone pa namesto s pokrivanjem luknjic dobimo s spreminjanjem ustne prostorNosna flavtanine.

Nosna flavta - predstavitev v živo.

Oddajo je pripravil Peter Kus.



Komentarji
komentiraj >>