Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
(2611 bralcev)
Torek, 21. 2. 2006
Lan




... Condoleeza Rice obiskuje prijatelje na Bližnjem vzhodu ...

... Hamas pripravljen na pogajanja z Izraelom pod določenimi pogoji ...

... Kongo ima novo zastavo in ustavo ...

... Javna razprava za izhodišča zakona o romski skupnosti ...
NAPOVEDNIK

Ta teden bo v podalpski prestolnici z akcijami obeleževan spomin na administrativni genocid, ki je bil popularno krščen za izbris. 26. februarja leta 1992 je bilo iz registra stalnega prebivalstva »prenešenih«, v narekovaju, več deset tisoč v Sloveniji živečih ljudi. Poporodni krč novonastale države ni pojenjal. V letih, ki so sledila, so bili izbrisani ozmerjani z vsem: od tega, da so špekulanti, skesani slovenski okupatorji, paraziti državnega budžeta, ki bi jih bilo potrebno zbasati na vagone in poslati na jug, do izdajalcev domovine.

V odgovor na neutemeljene obtožbe se je 18.305 izbrisanih oseb v nekem trenutku odpovedalo ustavno zapovedani pravici do varstva osebnih podatkov. Izkazalo se ni le, da je med izbrisanimi zanemarljivo malo bivših pripadnikov Jugoslovanske narodne vojske. Pravica do stalnega bivališča je bila, v nasprotju z nebrojem mednarodnih listin in aktov, odvzeta tudi branilcem osamosvojitve, pripadnikom teritorialne obrambe. In nenazadnje - zgovoren je podatek, da je bila med slabimi dvajset tisoč osebami vsaka peta v času izbrisa mladoletna.

Toliko v spomin in opomin. Teden izbrisanih se je otvoril pred poslopjem Državnega zbora, od koder se javlja
Tomaž Z.

///////////////////////////////////////////////////

Predsedniku republike pa tole. Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov izraža podporo vaši pobudi za ustanovitev organizacije, ki si bo prizadevala za pravičnost in razvoj. Tudi sami so se zavezali, da bodo kot kolektiv in posamezniki delovali brez osebnih interesov. Če je mogoče, v okviru vašega nastajajočega društva. Potrpežljivo čakajo odgovor.

Poslušate prvi slovenski vladi in vsem za njo sredinec moleči OFF program Radia Študent.




OFF PROGRAM

Na pobudo Državnega sveta se je v prostorih spodnjega parlamentarnega doma pred kratkim zaključila javna razprava o možnih izhodiščih predloga zakona o romski skupnosti. O tem, ali bo imel več kot štiri člene, kolikor jih je imel prezira vreden predlog Jelinčičevih nacionalistov, je več povedal Janez Sušnik, predsednik Državnega sveta.

////////////////////////////////////////////////////////////



Ameriška zunanja ministrica Condoleezza Rice v Egiptu začenja štiridnevno turnejo po Bližnjem vzhodu. Namen obiskov je pri tako imenovanih prijateljskih arabskih državah dobiti podporo za ameriško politiko v regiji. Predvsem bo Condoleeza skušala očrniti Hamas in Iran, pa tudi dobiti odobravanje za novo, recimo temu, iraško vlado, ki je šele v procesu izdelave. Riceova bo poleg dežele faraonov obiskala tudi Savdsko Arabijo in Združene arabske emirate, v Egiptu pa se bo sestala tako z državnim vrhom kot tudi z nekaterimi političnimi nasprotniki. Glede na še vedno trajajoče nemire zaradi zdaj že po vsem svetu slavnih karikatur in še bolj slavne vojne v Iraku pa trenutno ozračje verjetno ni najprimernejše za nove pritiske Združenih držav.


Vodja Hamasa, Kaled Mašal, daje možnost pogajanjem z Izraelom šele, ko bo ta priznal pravice Palestincev in končal svojo okupacijo palestinskega ozemlja. Ker uradnem Tel Avivu interesi Palestincev niso vredni upoštevanja, je Mašal mnenja, da bi bila pogajanja na teh temeljih izguba časa. Za nepravično je označil odločitev Izraelcev o uvedbi gospodarskih sankcij proti Palestincem. Tel Aviv je v nedeljo namreč zamrznil pretok približno 50 milijonov dolarjev težkega mesečnega transferja palestinskim oblastem, ki ga nakazuje od pobranih carin in drugih davkov. Hamas glede nadoknade izgube polaga upanje v arabske in muslimanske države, vendar pa se je v okviru mitinga Arabske lige v Alžiriji od 23 držav »izprsilo« le nekaj njih.


Na zasedanju notranjih in pravosodnih ministrov Evropske unije v Bruslju se prvi posvečajo azilnim vprašanjem. Evropska komisija je namreč predlagala tako imenovano okrepitev praktičnega sodelovanja na področju azila. Pod to okrepitev spada tudi oblikovanje skupne baze podatkov o vseh državah, od koder prihajajo prosilci za azil, iz tega pa naj bi se razvila baza podatkov o vseh vprašanjih s področja azila. Centralizacija je tako ob opevani raznovrstnosti evropskega prostora še vedno priljubljen pristop varuhov trdnjave.
Ob tem naj omenimo še trud domače oblasti, ki je v nedavno sprejetem in s strani predsednika države vendarle podpisanem zakonu o azilu prenesla pooblastilo za zapiranje vrat v Slovenijo kar na policiste na terenu.


Demokratična republika Kongo bo odslej malce bolj zvesta svojemu imenu. Vsaj na papirju, seveda. Sprejeta je bila namreč nova ustava, ki daje državi novo zastavo in uvaja pomembne spremembe v politični sistem te centralnoafriške države. Ustava, sprejeta na referendumu, med drugim določa, da mora biti predsednik izvoljen in lahko obdrži funkcijo le za dva petletna mandata, prav tako pa mora oblast deliti z izvoljenim predsednikom vlade. Izvoljen bo tudi parlament, poleg tega pa ustava še predvideva neodvisno sodstvo. Nova zastava je, kot vse druge, polna simbolike. Modra za mir, rdeča za kri, rumena za rudna bogastva. Ustava tudi dovoljuje zdajšnjim lokalnim vodjem, da ostanejo na oblasti do volitev, ki naj bi bile konec junija.










Komentarji
komentiraj >>