Kljub svoji minornosti po številu udeleženih, dejanskem učinku na terenu in post festum pavšalno-banalnemu poročanju domačih trobil množičnega diskurza je včerajšnji protest skupine izbrisanih, združenih v pravno formalno že registrirano Civilno iniciativo izbrisanih aktivistov, pokazal na kar nekaj za stanje demokratičnosti duha in vladavino prava v državi Republiki Sloveniji zaskrbljujočih stvari. Na primeru 18.305-ih iz registra stalnega prebivalstva izbrisanih ljudi, žrtev administrativnega genocida Republike Slovenije, lahko namreč povsem nedvoumno dokažemo, da je v državi stanje demokratičnega duha klavrno, da ima oblast in njen represivni aparat pri obravnavi na Slovenskem živečih ljudi dvojna, če ne celo trojnih meril in da pred domačimi zakoni vsi le nismo enaki, saj so eni bolj enaki kot drugi. Kljub svoji minornosti po številu udeleženih, dejanskem učinku na terenu in post festum pavšalno-banalnemu poročanju domačih trobil množičnega diskurza je včerajšnji protest skupine izbrisanih, združenih v pravno formalno že registrirano Civilno iniciativo izbrisanih aktivistov, pokazal na kar nekaj za stanje demokratičnosti duha in vladavino prava v državi Republiki Sloveniji zaskrbljujočih stvari. Na primeru 18.305-ih iz registra stalnega prebivalstva izbrisanih ljudi, žrtev administrativnega genocida Republike Slovenije, lahko namreč povsem nedvoumno dokažemo, da je v državi stanje demokratičnega duha klavrno, da ima oblast in njen represivni aparat pri obravnavi na Slovenskem živečih ljudi dvojna, če ne celo trojnih meril in da pred domačimi zakoni vsi le nismo enaki, saj so eni bolj enaki kot drugi.
Na kronično pomanjkanje demokratičnega duha na Slovenskem na primeru 26. februarja 1992 administrativno izbrisanih ljudi iz registra stalnih prebivalcev sicer že kot stalnica opozarja predvsem odnos domače moralne in čistokrvno avtohtone večine do tega vprašanja. Ta vsekakor ni demokratičen, pač pa predvsem in tudi po štirinajstih letih še vedno zgolj nacionalšovinističen. Drugače si pač ni moč razlagati opazk, ki so s strani mimovozečih letele na petindvajseterico osivelih in od tegob zaradi posledic pollegalnega življenja v letih po izbrisu vidno obolelih predstavnikov in predstavnic Civilne iniciative izbrisanih na obeh prehodih za pešce pred policijsko tako močno zastraženim poslopjem državnega zbora.
Moralna in avtohtona večina v tej po postanem dehteči nacionalšovinistični deželi za žrtve izbrisa pač še vedno ne najde vsaj dobre besede. To so tudi včeraj ponovno povsem nedvoumno pokazali vzkliki, kot so: »Delat pejte« ali »Če bi prišli meni v roke, bi vas izbrisal enkrat za vselej«. Če denimo prvi vzklik simbolizira za večino te države in družbe tako zelo značilno ignoranco in nevednost, saj bi dosedaj že lahko vedeli, da je bila izbrisanim z administrativnim odvzemom stalnega prebivališča odvzeta tudi pravica do dela, pa drugi vzklik priča predvsem na v teh krajih še naprej trdno zakoreninjeni nacionalšovinizem.
Toda stopnjo demokratičnosti duha v posameznih družbah lahko vendarle najprej ugotavljamo na primeru pravic v teh družbah živečih manjšin. In prav to, torej manjšina, so v Sloveniji izbrisani. Manjšine pa v sodobnih družbah le niso nekaj trajnega, utemeljenega zgolj na v evropskem Babilonu preživeti nacionalni osnovi. Oblikovanje novih manjšin, pa naj bodo te ekonomske, socialne ali pač kake druge, namreč poteka vsakodnevno. Taisto vsakodnevno pa se lahko vsakemu posamezniku ali posameznici zgodi, da neprostovoljno ali pač prostovoljno postane del kake manjšine. Zato je za kvalitetno stanje demokratičnega duha nujno, da je družbeni večini še kako mar, kako se v posamezni družbi godi v njej živečim manjšinam.
O dvojnih, če ne celo trojnih merilih domače oblasti sicer povsem nedvoumno priča za potrebe domačega nacionalšovinističnega diskurza narejena zaskrbljenost nad usodo dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem. Sklicevati se na dejstvo, da je Avstrija nepravna država, ker lokalšovinistične oblasti na avstrijskem Koroškem zavračajo izvršitev odločbe avstrijskega ustavnega sodišča, je na primeru izbrisanih povsem očitno dokazljiva dvoličnost in sprenevedanje. Tudi Republika Slovenija je namreč tako kot sosednja Avstrija država, v kateri pač o vladavini prava ne moremo govoriti.
Pritisku od domače oblasti generiranega nacionalšovinizma in dvojnih, če ne celo trojnih meril v enakosti pred zakonom je podlegel tudi domači represivni aparat. To na primeru izbrisanih dokazuje prav konkreten odnos policijskih sil pred močno zastraženim poslopjem državnega zbora. Zgolj prisotnost in čuječnost tam navzoče peščice podpornikov žrtev izbrisa in demokratične ter pravne države, kar Republika Slovenija ni, ter predstavnikom kakršnih koli že senzacij lačnih novinarjev - mrhovinarjev trobil množičnega diskurza - je namreč poskrbela, da včeraj do večjega policijskega nasilja nad predstavniki Civilne iniciative izbrisanih ni prišlo.
Glede na konspirativnost organizacije včerajšnjega dogodka in glede na dejstvo, da so silne policijske sile že zgodaj zjutraj popolnoma zastražile poslopje in širšo okolico državnega zbora, je jasno tudi, da so nekateri na Slovenskem živeči ljudje, deležni posebnega, vprašanje, če tudi pooblaščenega in dovoljenega, nadzora s strani domačega represivnega aparata. In ob vsem tem so kljub zakonsko jasno definirani proceduri, kako se mora v postopku obnašati posamezen represivni organ, včeraj pred državnim zborom izrečene žaljivke, porivanja, vlečenja za jakne in podobna zakonsko nedovoljena policijska represivna sredstva povsem obrobnega pomena.
Bobu je potrebno reči bob. Na primeru izbrisanih nasploh in še posebej na primeru včerajšnjega dogajanja pred poslopjem državnega zbora je namreč povsem nedvoumno jasno, da pa Republika Slovenija pač ni demokratična in na vladavini prava temelječa država. In vsaj to bi le lahko začelo skrbeti tudi domačo čistokrvno avtohtono v za 21. stoletje tako zelo preživeto nacionalšovinistično doktrino ujeto večino. Danes, oziroma zadnjih 14 let, so namreč žrtve nedemokratičnosti in nepravnosti te države izbrisani, že jutri pa lahko to postanete tudi vsi vi.
Komentarji
komentiraj >>