... turška pristanišča še naprej prepovedana za ladje iz grškega dela Cipra ...
... v Ugandi prvič po 26-ih letih volijo ...
... razplamteva se verska vojna med šiitskimi in sunitskimi državljani Iraka ...
... Joerg Heider bo avstrijske ustavne sodnike po prstih ...
... poslanci polemizirajo o električnih paralizatorjih za domače policaje ...
Že pred časom so nov hišni red, pravzaprav pa bolj restriktivna pravila vedenja, za domače parlamentarne novinarje poskušali uveljaviti v državnem zboru. Pravi mali novinarski upor je predvsem zakrivila zamisel, da morajo poročevalci iz Državnega zbora ob vstopu v poslopje natančno navesti še h komu gredo. Nekoliko manj v nadzornem, ampak bolj v estetskem smislu pa so se taiste zadeve lotili v Srbiji. V tamkajšnji skupščini je namreč nedavno v veljavo stopil pravilnik o oblačenju, ki predpisuje, da je v srbski parlament po novem moč vstopiti le v čevljih in elegantnih hlačah.
Kot je to v navadi, so nova pravila najbolj zares vzeli že drugače elegantno napravljeni varnostniki srbske skupščine. Več novinarjev tako ni smelo vstopiti v stavbo, ker so nosili športne copate in kavbojke, ki jih novi zapovedani dress-code v srbski skupščini izrecno prepoveduje.
Dodaten strošek za obleko, da bi sploh lahko prišel do svojega že tako skromnega novinarskega dohodka, je še najbolj dvignila pritisk novinarju časnika Danas, Ivanu Radaku. V znak protesta se je skozi vrata srbske skupščine odpravil v izposojeni narodni noši s šajkačo na glavi in opankah na nogah.
Da pa so ga varnostniki popolnoma mrtvo hladno spustili mimo, gre za pripisati dejstvu, da nove modne zapovedi za srbski parlament tovrstne folklorne oprave pač ne prepovedujejo. Na estetskem udaru so tako kot v vsaki šminkerski diskoteki zgolj kavbojke in športni copati.
Poslušate z estetsko usodo poročevalcev iz srbske skupščine solidarni Off program Radia Študent!
Evropsko prihodnost Srbije pa ne ogrožajo nove modne zapovedi v srbski skupščini, pač pa nesodelovanje s haaškim sodiščem. To je v Bruslju pred odborom Evropskega parlamenta za zunanje zadeve pribil evropski komisar za širitev, Oli Rehn. Evropski diktat Srbiji je, da mora najkasneje do 5. aprila aretirati generala Ratka Mladiča, sicer se pogajanja o pridruževanju pač ne bodo nadaljevala. Rehn je svojo grožnjo podkrepil z besedami, da se morajo Srbi sami odločiti, ali želijo evropsko prihodnost ali nacionalistično preteklost.
Od evropske prihodnosti se je še nekoliko bolj oddaljila tudi Turčija. Ta je prvič prekršila dogovor o carinski uniji, ki ga je morala z Brusljem skleniti, da se je prikopala vsaj do statusa države kandidatke za vstop v to povezavo. Evrokrate je pred to dejstvo postavila, ko včeraj ciprski tovorni ladji ni izdala dovoljenja za vplutje v pristanišče Mersin, kar pomeni, da turška pristanišča še naprej ostajajo prepovedana za ladje iz grškega dela Cipra. Tudi uradno stališče Ankare ob tem je, da se bo to spremenilo, ko bodo odpravljeni mednarodni ukrepi proti Severnemu Cipru, ki po propadlem referendumu o združitvi otoka še vedno životari zunaj Unije.
Prostovoljno pa si je dodatne finančne obveznosti do Evropske unije naložila Švica. Po odločitvi tamkajšnje vlade bo v zameno za dostop do razširjenega notranjega trga Unije v prihodnjih letih prispevala okoli 640 milijonov evrov za gospodarsko in socialno kohezijo. Podobno taktiko sicer že ubirajo Norveška, Islandija in Liechtenstein, gre pa predvsem za to, da so tovrstni prispevki za te bogate države še vedno cenejši, kot bi bili stroški članstva v evro-povezavi.
Da življenje v Uniji izgublja na privlačnosti, sicer priča podatek Visokega komisariata Združenih narodov za begunce. V letu 2005 je prišlo do drastičnega upada števila prošenj za azil v novih članicah na vzhodni meji Evropske unije. Vključno s Slovenijo se je tam za azil potegovalo 12.190 oseb, kar je kar 44 odstotkov manj kot leta 2004. Da bi temu utegnilo botrovati dejstvo, da se tako pri nas kot drugod zaostruje azilna politika, je sicer opozoril vodja regionalnega predstavništva UNHCR za Srednjo Evropo, Lloyd Dakin.
Ponovno pa so mednarodne obveznosti v zvezi z bogatenjem urana pripravljeni spoštovati v Iranu. Za uradni Teheran je tako po besedah zunanjega ministra, Manušerja Motakija, še vedno aktualen ruski predlog, da bi lahko cepljenje iranskih atomov potekalo na ruskih tleh. Seveda pa bo poprej potrebno rešiti še nekaj odprtih vprašanj. Taka rešitev bi bila sicer najbolj spremenljiva tudi za drugo članico s pravico veta v Varnostnem svetu Združenih narodov - Kitajsko, ki bo v ta namen v Iran v petek poslala posebnega odposlanca. Sankcije Varnostnega sveta proti Iranu tako le niso več odvisne zgolj od poročila generalnega direktorja Mednarodne agencije za jedrsko energijo, Mohameda Baradeja, ki ga bo Svet guvernerjev obravnaval 6. marca.
Dolgih 26 let pa je minilo od zadnjih večstrankarskih parlamentarnih in predsedniških volitev v Ugandi. Na tokratnih se obeta nova zmaga predsednika Yowerija Musevenija, ki je na čelu države že dve desetletji. V tej državi so sicer šele lani na referendumu odpravili prepoved političnih strank iz leta 1986. Kljub temu opozicija očita sedanjemu predsedniku nedemokratičnost in avtokratizem. Po njihovih podatkih je vladajoča elita s pomočjo represivnih organov sprožila splošno kampanjo ustrahovanja in nadlegovanja, s katero poskuša volilce prisiliti h glasovanju za Musevenija, ali jih odvrniti udeležbe na volitvah.
Ni pa več dvoma, da je državljanska vojna med šiiti in suniti, ki je tlela vse od prihoda koalicije voljnih v Irak, z včerajšnjim napadom na eno najpomembnejših šiitskih mošej v Samari, dobila jasne obrise. Nadaljuje se namreč maščevalni pohod proti sunitom. Poleg uničenih mošej policija poroča še o približno šestdesetih truplih na ulicah Bagdada in Samare. V Bagdadu so zato oblasti razglasile izredne razmere in uvedle policijsko uro. V odgovor na nasilje so člani najpomembnejše sunitske stranke Iraška fronta sloge odpovedali nadaljnje sodelovanje s šiitskimi in kurdskimi politiki, dokler se sedanja iraška vlada ne opraviči za nasilje nad suniti.
Na razstrelitev mošeje v Samari se je odzval tudi Varnostni svet Združenih narodov, ki je kakopak ostro obsodil to dejanje. Ameriški veleposlanik pri tej organizaciji, John Bolton, je ob tem dejal, da so poskušali napadalci zanetiti spopade med muslimanskimi ločinami. Prispevka ZDA k splošni destabilizaciji razmer v Iraku pa jasno tudi tokrat ni omenjal.
Obsodbe pa je vreden nov zakon v Južni Dakoti, ki bo prepovedal večino splavov. Senat te države je namreč sprejel enega najbolj strogih zakonskih predpisov zadnjih let v ZDA. Izjemoma bodo splavi dovoljeni v primeru nevarnosti za življenje nosečnic. Nasprotno posega ne bodo smele opraviti žrtve posilstva in ženske z zdravstvenimi težavami. Zdravnike, ki bi vseeno opravili prepovedane posege, čaka pet let zapora. Zakon sicer še ni pravnomočen, saj ga mora potrditi še guverner Južne Dakote, ki pa je znan nasprotnik pravice do splava.
Iz dežele svobodnih, kjer pravica žensk do odločitve o lastni nosečnosti ni ravno priljubljena, prihaja tudi novica o krutem umoru. V zvezni državi Illinois je sodišče spoznalo za krivo naklepnega umora 17-letnico, ki je ob pomoči sošolca januarja 2005 do smrti pretepla vrstnico. Njeno trupla sta nato zažgala, razkosala in razmetala naokrog. In razlog? Žrtev se je zanimala za fanta morilke.
Nekoliko manj smrtonosen je nov primer okužbe z zloglasnim antraksom v ZDA. Tokrat dežele demokracije niso napadli teroristi. Izdelovalec bobnov in glasbenik Vado Diomande se je okužil po naravni poti, in sicer preko živalskih kož, ki jih je za izdelavo glasbenih instrumentov kupil v zahodni Afriki. Newyorške mestne oblasti zagotavljajo, da nevarnost za širšo javnost ne obstaja. Ko smo že pri antraksu – skrivnostni pisemski napadi z vraničnim prisadom, ki so se dogajali v ZDA po terorističnih napadih 11. septembra 2001 in so povzročili precej panike, še vedno niso razrešeni. Več o dogajanju onstran luže pa naša ameriška dopisnica, Lidija Poljaček.
///////////////////////////////////
Spet je bil glasen tudi deželni glavar na avstrijskem Koroškem, Joerg Heider. Avstrijskim ustavnim sodnikom je v tedniku News zagrozil, da bodo dobili po prstih, če se bodo še naprej poskušali igrati z ustavo. Ni pa se ga ustrašil tiskovni predstavnik ustavnega sodišča, ki je hladnokrvno pojasnil, da bodo Heiderjevi napadi ostali brez učinka.
Na domačem dvorišču pa nič dramatičnega. Poslanska svojat na Komisiji za peticije in ter človekove pravice sicer polemizira, ali domačim policistom dodeliti novo in bojda učinkovito sredstvo prisile. Govora je o že nabavljenih električnih paralizatorjih, na katerih spornost med drugimi opozarjajo tudi v Amnesty International Slovenije. Predsednik vlade Janez Janša še vedno žaluje, v odsotnosti ga nadomešča gospodarski minister Andrej Vizjak. Predsednik Drnovšek tokrat pohajkuje po Štajerskem in se po novem med drugim spozna tudi na ptičjo gripo. Predsednik Državnega zbora France Cukjati pa je v pomanjkanju boljših idej za nekaj dodatne lastne medijske pozornosti poskrbel tako, da je pred televizijskimi kamerami nekajkrat nerodno poskočil v družbi ptujskih kurentov.
Komentarji
komentiraj >>