Ne glede na včerajšnjih pet ur žolčne poslanske razprave v okviru prve obravnave s strani notranjega ministrstva predlaganega zakona o varstvu javnega reda in miru, s katerim naj bi nadomestili za to področje že od leta 1974 veljavno zakonodajo, so kravatasti vojaki in tistih nekaj kostimastih vojakinj iz vrst državnozborske koalicije s svojim strumnim dvigom rok pričakovano potrdili, da je zakon o varstvu javnega reda in miru ustrezna podlaga za drugo zakonodajno obravnavo. Uraden namen vladnih predlagateljev naj bi sicer bil z zakonom zagotoviti bolj učinkovito delo policistov in večjo varnost državljank in državljanov. Toda nekatera v določilih tega zakona nedorečena in ohlapno definirana po novem družbeno nesprejemljiva dejanja, ki jih bodo na terenu prosto presojali kar sami policisti, kažejo predvsem na to, da je pravi namen predlagateljev zakona o varstvu javnega reda in miru, naj država Slovenija ponovno postane dežela ubogljivih in bojazljivih ljudi.
Ne glede na včerajšnjih pet ur žolčne poslanske razprave v okviru prve obravnave s strani notranjega ministrstva predlaganega zakona o varstvu javnega reda in miru, s katerim naj bi nadomestili za to področje že od leta 1974 veljavno zakonodajo, so kravatasti vojaki in tistih nekaj kostimastih vojakinj iz vrst državnozborske koalicije s svojim strumnim dvigom rok pričakovano potrdili, da je zakon o varstvu javnega reda in miru ustrezna podlaga za drugo zakonodajno obravnavo. Uraden namen vladnih predlagateljev naj bi sicer bil z zakonom zagotoviti bolj učinkovito delo policistov in večjo varnost državljank in državljanov. Toda nekatera v določilih tega zakona nedorečena in ohlapno definirana po novem družbeno nesprejemljiva dejanja, ki jih bodo na terenu prosto presojali kar sami policisti, kažejo predvsem na to, da je pravi namen predlagateljev zakona o varstvu javnega reda in miru, naj država Slovenija ponovno postane dežela ubogljivih in bojazljivih ljudi.
Ne glede na morebitna poslanska dopolnila, ki so jih že napovedali tako v koaliciji kot v zakonu nasprotujoči opoziciji, o včeraj sprejetem zakonskem okviru bo namreč beseda tekla še na odboru za notranjo politiko in še vsaj enkrat tudi v poslanskih klopeh velike dvorane Državnega zbora, ne gre dvomiti, da bi takšnega zakonskega okvira in tako očitnega temeljnega namena tega zakona vladajoča koalicija ne pospravila pod državnozborsko streho. V prihodnje se policije in tudi občinskih redarjev, ki jim kljub njihovi nedefiniranosti – to zagato naj bi enkrat v prihodnosti sicer odpravili s posebnim zakonom o občinskih redarstvih – zakon o varstvu javnega reda in miru podeljuje represivna pooblastila, ponovno ne bodo bali samo falotje, ampak tudi povsem običajni ljudje.
Nekoliko ironično je sicer v zadevi predvsem to, da so se na Slovenskem živeči ljudje za časa ranjke socialistične policijske države policije bali tudi po zaenkrat še veljavnem zakonu o javnem redu in miru, saj je bil ta - kot že rečeno - sprejet daljnega socialističnega leta 1974, ko je takratna oblast z novo ustavo rajnko državo še nekoliko bolj centralizirala in uspešno zadušila takratni politični val liberalistov in reformistov. Toda z letom 1991, ko naj bi naposled tudi na Slovenskem utemeljili na vladavini prava, človekovih pravicah in enakosti pred zakonom temelječo državo, je bilo nekako logično, da je ta strah vsaj na prvi pogled izpuhtel.
Da sicer temu le ni bilo čisto tako, same zase pričajo številne nedokončane in v razne predale do zastaranja pospravljene zgodbe o prekoračitvah policijskih pooblastil. Statistike o uspešno razrešenih in pred te dni na Slovenskem še vedno delno opravilno roko pravice privedenih policistov namreč res niso spodbudne. Toda ta v socializmu privzgojeni prastrah in posiljeno spoštovanje do uradnih represivnih organov pregona je vseeno nekako poniknil. Nenazadnje se je v večinsko državljansko zavest vcepila tudi misel, da je to njihova policija, saj jo plačuje prav domače davkoplačevalsko telo.
Obrat v odnosu do policije in še drugih sploh še ne natančno opredeljenih represivnih organov, ki jo prinaša sinoči na prvi obravnavi v državnem zboru potrjeni zakon o varstvu javnega reda in miru, pa je v tem, da se bomo po novem na Slovenskem živeči policije bali predvsem zato, ker bo ta imela prevelika in pravzaprav nejasno določena pooblastila. Uresničene mokre sanje vsakega domačega represivca ali pač represivke tako so, da bo dobil ali dobila celo zakonsko omogočena pooblastila, da bo posameznikom in posameznicam prosto oziroma po svoji policijski vesti določal ali določala njihove pravice in jim predpisoval ali pač predpisovala pravila spodobnega življenja.
Zakonska podlaga prihodnjega varovanja javnega reda in miru je namreč nastavljena tako, da bo v prihodnje od proste policijske presoje denimo odvisno, kaj je vsiljivo beračenje, kaj je vsiljivo ponujanje spolnih uslug, kaj je zbujanje nestrpnosti, kaj je motenje miru s povzročanjem hrupa in, denimo, nenazadnje, kaj je nedostojno vedenje do uradnih oseb.
S tem pa postane jasno, da pa temeljni namen predlaganega zakona ni, kot je v njegovi predstavitvi visokoleteče oznanjal notranji minister Dragutin Mate, uresničevanje pravice posameznika do varnosti in dostojanstva, pač pa predvsem povečati pooblastila domačih represivnih organov. S tem pa se pravzaprav predvsem razgalja prava avtoritarna narava aktualne vlade in koalicije oziroma oblasti. Nekdanji strategi nekoč znamenite politkomisarske šole v Kumrovcu so lahko ne glede na domnevno demokratične čase na svoje nekdanje učence in aktualne oblastnike upravičeno ponosni. Republika Slovenija pa je tik pred tem, da z uzakonitvijo novega zakona o varstvu javnega reda in miru ponovno postane dežela do oblasti ubogljivih in policije boječih se ljudi.
ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem s predlagano ponovno uzakonitvijo policijske države na Slovenskem v zobeh prispeval Tomaž Z, ki to priložnost izkoriščam še za voščilo vsem poslušalkam ob današnjem dnevu žena, vsem poslušalcem pa na dušo polagam, da naj bodo do njih kar se da pozorni skozi vse leto.
Re: Slovenija bo država ubogljivih in bojazljivih ljudi
anonimni alkoholik [09/03/2006]
ZAKON O VARSTVU JAVNEGA REDA IN MIRU
7. člen
(Nespodobno vedenje na javnem kraju)
(1) Kdor se na javnem kraju prepira, vpije ali se nespodobno vede na način, ki povzroči zgražanje ali vznemirjanje ljudi, se kaznuje z globo od 25.000 tolarjev do 100.000 tolarjev.
(2) Kdor na javnem kraju spolno občuje ali razkazuje spolne organe in s tem koga moti, se kaznuje z globo od 50.000 tolarjev do 100.000 tolarjev.
III. OBRAZLOŽITEV
K 7. členu:
Ta člen določa kot prekršek prepiranje, vpitje, ali nespodobno vedenje na način, ki povzroči zgražanje ali vznemirjanje ljudi. Prepir je medsebojno glasno komuniciranje dveh ali več oseb, s pojmom vpitje pa je mišljeno kričanje. V pojmu nespodobnega vedenja so zajete različne oblike vedenja (npr. pljuvanje druge osebe, razbijanje steklenic ali kozarcev, nadlegovanje mimoidočih, uriniranje in opravljanje velike potrebe, itd.), ki jih v členu ni mogoče taksativno našteti in določiti, povzročijo pa zgražanje ali vznemirjanje ljudi.
Drugi odstavek določa kot prekršek javno spolno občevanje ali razkazovanje spolnih organov. Že Platon je dejal: "…opravljanje (zadovoljevanje) spolnih strasti v javnosti naj velja za sramotno, čeprav samo to opravljanje (zadovoljevanje spolnih strasti) ni sramotno"7. Pri spolnem občevanju in razkazovanju na javnem kraju mora nastopiti tudi okoliščina motenja drugih ljudi. V primerih namernega razkazovanja spolnih organov (ekshibicionizem) osebi, ki še ni stara 15 let, so izpolnjeni znaki kaznivega dejanja po četrtem odstavku 183. členu KZ.8
odgovori >>