Četrtek, 16. 3. 2006
polonap
Dva glasova, ki prihajata iz različnih, na prvi pogled težko združljivih glasbenih ozadij, sta se ujela na drugi samostojni plošči škotske vokalistke in čelistke ISOBEL CAMPBELL. MARK LANEGAN (ex SCREAMING TREES, QUEENS OF THE STONEAGE) je s svojim mrmrajočim, temačnim, skoraj grozečim vokalom ponudil protipol zasanjanemu, eteričnemu pop vokalu ISOBEL CAMPELL (ex BELL & SEBASTIAN), rezultat pa je eden najlepših poskusov "združevanj nezdružljivega", kar jih pomnimo (v celoti) ...
* Dva glasova, ki prihajata iz različnih, na prvi pogled težko združljivih glasbenih ozadij, sta se presenetljivo dobro ujela na drugi samostojni plošči vokalistke in čelistke, producentke in avtorice glasbe ISOBEL CAMPBELL. Danes tridesetletna Škotinja si je ustvarila ime predvsem v glasgowski indie-pop zasedbi BELLE AND SEBASTIAN, kjer je svoje dni ob STUARTU MURDOCHU občasno že dajala v poslušanje svoj čisti pop vokal. Dvanajst let starejši MARK LANEGAN pa ima drugačne, bolj raznovrstne izkušnje: dolga leta je bil frontman seattelskih SCREAMING TREES, ki jih je v ospredje potisnilo obdobje grungea, ob tem beležil solistične plošče in se krajši čas udinjal kot vokalist kalifornijskih težkokategornikov QUEENS OF THE STONEAGE.
Prav v obdobju Kamenodobnih kraljic, pred tremi leti, je prišlo do prvega sodelovanja med ISOBEL in MARKOM, saj je slednji prispeval vokale za ISOBELINO pesem Why Does My Head Hurt So, ki je bila vključena na njen samostojni prvenec Amorino. Tokrat je bila pobuda za sodelovanje MARKOVA, ISOBEL pa jo je vzela zares in se lotila pisanja komadov. Rezultat je deset pesmi, ki jih na plošči dopolnjujeta LANEGANOVA Revolver in priredba Ramblin' Man HANKA WILLIAMSA – tudi prvi singel z albuma.
Značilnost plošče Ballad of the Broken Seas, na katero se najprej ujame poslušalčevo uho, je – kot smo nakazali že v uvodu – njena vokalna podoba. Zaznamuje jo nasprotje med ISOBELINIM in MARKOVIM vokalom, ki na trenutke spomni na Lepotico in Zver – podobno kot nekoč duet NICKA CAVEA in KYLIE MINOGUE. Vendar se vlogi tistega, ki zapeljuje, in tistega, ki je zapeljan, izmenjujeta. Včasih je Lepotica tista, za katero se zdi, da jo bo pogubila Zver, drugič se zdi, da bo s svojim sirenskim glasom sama uničila ranjenega nasprotnika. Zver v uvodnem komadu Deus Ibi Est odkrito napoveduje, da se bo zgodilo nekaj strašnega, v Do You Wanna Come Walk With Me? pa pod krinko nedolžnega povabila na sprehod stari pokvarjenec razkriva svoje načrte z majhno deklico.
Prepričljivost, če hočete – organskost duetov, je presenetljiva, če vemo, da sta ISOBEL in MARK snemala ločeno, vsak na svojem koncu sveta, v Glasgowu in Los Angelesu. Chamber pop balada Honey Child What Can I Do v slogu TINDERSTICKS ali skladba Revolver namreč skoraj ne puščata dvomov o resničnosti čustev, ki jih v duetu izražata MARK in ISOBEL.
LANEGAN tokrat predstavlja predvsem podobo, ki je značilna za njegova samojstojna dela in izraža njegovo nagnjenje do ameriških roots godb. Na ta način se lepo vključi v zasnovo plošče, ki se po eni strani navdihuje pri Ameriških posnetkih JOHNNYJA CASHA, ter – kakor daje slutiti začetek komada False Husband – pri LEEJU HAZELWOODU in NANCY SINATRI. Osnovna zvočna linija, ki večinoma temelji na kitari, bobnih in basu, mu je namreč ponudila več kot odlično priložnost za interpretacije, v katerih je najboljši: z zamolklim baritonom proizvaja občutja prihajajoče pogube, zapeljevanja in, po malem, obupa. V vsakem primeru pa ustvarja napetost, ki poslušalca ne pušča ravnodušnega. Po drugi strani se glasba z izstopajočimi godali pogosto naslanja na že omenjeni chamber pop, ki zelo dobro ustreza ISOBEL – denimo v pesmih Black Mountain, Ballad of the Broken Seas ali Revolver.
Album Ballad of the Broken Seas kaže, da je ISOBEL CAMPBELL vodil pravi občutek, ko je leta 2002 zapustila matično zasedbo BELLE AND SEBASTIAN ter odšla na svoje. Na pričujočem izdelku je namreč dodobra izkoristila svoj glasbeniški potencial, pa naj ocenjujemo njene avtorske in interpretacijske sposobnosti ali produkcijo. Več kot desetčlansko zasedbo je suvererno obvladala in vključila v svojo glasbeno vizijo. Hkrati pa je s tem, ko je osrednjo vlogo namenila MARKU LANEGANU, ustvarila enega najbolj uspelih poskusov združevanja na prvi pogled nezdružljivega. Poslušanje z vsakim pritiskom na replay postaja večji užitek.
pripravila Polona Poberžnik
Komentarji
komentiraj >>