Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
SOVI več pooblastil tudi za tajni nadzor za domačo državo motečih elementov (3405 bralcev)
Sreda, 15. 3. 2006
tomazza



Če vika in krika ponovno ne bi zagnali opozicijski poslanci iz vrst Liberalnih in Socialnih demokratov ter namestnik varuha človekovih pravic Jernej Rovšek, bi nekako mimo javne pozornosti šel vladni predlog novele zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji, krajše SOVI. Vlada ga je namreč soglasno sprejela na ponedeljkovi dopisni seji. Uradna obrazložitev sicer je, da je edini namen novele SOVI kot enemu pomembnejših državnih organov, ki se v domovini ukvarjajo s protiteroristično dejavnostjo, omogočiti nekoliko večja pooblastila za učinkovitejše sooočanje z grožnjo terorizma oziroma učinkovitejše sodelovanje v ukrepih Evropske unije in zveze NATO proti terorizmu. Ker pa gre predvsem za nadzor in tajno snemanje telekomunikacij na Slovenskem, pa nekatere dosedanje izkušnje s tovrstnim delom domačih vohunov in tudi posamezne utemeljitve in obrazložitve Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o SOVI pričajo, da pa bi jih utegnila domača oblast s pridom uporabiti tudi za tajni nadzor domačih za državo motečih občanskih elementov.
Če vika in krika ponovno ne bi zagnali opozicijski poslanci iz vrst Liberalnih in Socialnih demokratov ter namestnik varuha človekovih pravic Jernej Rovšek, bi nekako mimo javne pozornosti šel vladni predlog novele zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji, krajše SOVI. Vlada ga je namreč soglasno sprejela na ponedeljkovi dopisni seji. Uradna obrazložitev sicer je, da je edini namen novele SOVI kot enemu pomembnejših državnih organov, ki se v domovini ukvarjajo s protiteroristično dejavnostjo, omogočiti nekoliko večja pooblastila za učinkovitejše sooočanje z grožnjo terorizma oziroma učinkovitejše sodelovanje v ukrepih Evropske unije in zveze NATO proti terorizmu. Ker pa gre predvsem za nadzor in tajno snemanje telekomunikacij na Slovenskem, pa nekatere dosedanje izkušnje s tovrstnim delom domačih vohunov in tudi posamezne utemeljitve in obrazložitve Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o SOVI pričajo, da pa bi jih utegnila domača oblast s pridom uporabiti tudi za tajni nadzor domačih za državo motečih občanskih elementov.

Res je, da se je sicer potrebno tokrat izjemoma strinjati s Plemenitim, ki je v imenu svojih poslanskih nacionalistov zatrdil, da vladni predlog novele o SOVI ni sporen, ker bo imel nadzor nad telekomunikacijami še naprej tudi zakonsko in ustavno podlago. Ta pa se po novem vseeno bistveno spreminja predvsem v tem, da hoče vlada Janeza Janše za svoj uradni politični prispevek k mednarodnemu boju proti terorizmu na domačem dvorišču od države poskrbeti z odpravo do sedaj zakonsko predpisanega skupnega trajanja uporabe posebnih oblik pridobivanja podatkov, torej denimo prisluškovanja in pregledovanja internetne pošte. Po mnenju vlade je torej potrebno spremeniti predvsem določilo, da imajo pristojni organi, ki te posebne ukrepe predlagajo in izvajajo, največ šest mesecev časa, da jih tudi zaključijo in nekaj ugotovijo.

Ko bo torej tudi ta zakon s strumnim dvigom koalicijskih in nacionalnih poslanskih rok sprejet v Državnem zboru, bo torej obveljalo, razen če se tudi tokrat ne bo vmešalo te dni res obremenjeno Ustavno sodišče, da bo imela SOVA vso zakonsko podlago za neomejeno podaljševanje nadzora nad posamezniki in posameznicami, ki so nevarni za suverenost, neodvisnost, državno celovitost, strateške interese in varnost države Slovenije oziroma njeno ustavno ureditev. Morate pa priznati, da so vse to, pa če izmed naštetega izpostavimo zgolj strateške interese države Slovenije, precej raztegljivi in široko interpretljivi pojmi.
Da vlada Janeza Janše vseeno ne more iz svoje v zadnjem času v politični praksi potrjene debele kože, sicer pričajo še edine druge bistvene spremembe predlagane in na ponedeljkovi dopisni seji sprejete novele Zakona o SOVI. Po mnenju predlagateljev je sicer zaradi dejstva, da bo po novem agenciji omogočena uporaba posebnih oblik pridobivanja podatkov o državi nevarnih posameznikov skozi daljše časovno obdobje, potrebno prilagoditi, pravzaprav pa zamenjati tudi pristojni organ odrejanja uporabe teh posebnih, torej tajnih oblik pridobivanja podatkov.

Do sedaj je namreč veljalo, da je ta organ predsednik okrožnega sodišča, na čigar območju je sedež agencije, po novem pa naj bi to postal predsednik oziroma v njegovi odsotnosti podpredsednik Vrhovnega sodišča. Zaenkrat sicer ni popolnoma jasno, kaj bi utegnilo vladi Janeza Janše prinesti dejstvo, da bo po novem upravičenost uporabe telekomunikacijskega nadzora agentom SOVE odrejal predsednik Vrhovnega sodišča Franc Testen, saj se je tudi ta nameri ministra za javno upravo Gregorja Viranta, da reformira, pravzaprav pa zniža sodniške plače, odločno postavil po robu.

Da pa je do sedaj za to pristojni predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Aleš Zalar, tudi SOVA ima kakopak svoj sedež v Ljubljani, natančneje v Stegnah, trn v peti vsaj pravosodnemu ministru Lovru Šturmu, saj se je z zahtevo po sodnem varstvu uprl ministrovemu neimenovanju, pa je ja splošno znano. In vsaj to bi bilo glede na dosedanjo prakso vladanja te oblasti že zadosten razlog, da se mu odvzamejo ta tako zelo občutljiva pooblastila.

Res je sicer, da SOVA, še posebej po sklepu te vlade o napotitvi štirih mušketirjev slovenske vojske v okupirani in z versko ter državljansko vojno razdejani Irak, torej po priključitvi vojaški operaciji koalicije voljnih, pooblastila za nadzor nad telekomunikacijskimi podatki v imenu državne varnosti nedvomno potrebuje. Tudi SOVA je namreč zavezana delovanju v skladu s trenutnimi agresorskimi usmeritvami Republike Slovenije na zunanjepolitičnem področju. To nenazadnje potrjuje tudi Deklaracija o skupnem boju proti terorizmu, ki jo je sprejel Državni zbor. Tudi Slovenija se bo tako, razen če drugače ne presodi domače Ustavno sodišče, pridružila koaliciji držav, ki so se pod pritiskom posrednih ali neposrednih terorističnih ogrožanj odločile za povečanje obsega možnih vdorov državnih organov v zasebnost posameznikov. To nenazadnje povsem črno na belem v obrazložitvi potrebe po noveliranju zakona o SOVI priznavajo tudi sami predlagatelji.

Toda dejstvo je, da je za to, da v državi sploh lahko govorimo o pritisku posredne ali pač neposredne teroristične ogroženosti, poskrbela prav ta vlada. V imenu te teroristične grožnje pa še, prav tako kot denimo Združene države Amerike ali pač sosednja Italija, za zakonsko podlago za razširitev vohunskih pooblastil agentov tudi za interesom domače države moteče elemente. In ker so to lahko po novem tako nasprotniki vojne v Iraku kot nasprotniki z od prav te vlade načrtovani zaostritvi azilne politike ali pač katerikoli drugi občani, zgolj osumljeni spodkopavanja nacionalnih interesov na varnostnem, političnem in gospodarskem področju, je prav, da nas začne skrbeti. Nenazadnje tako nacionalne interese kot svoje nasprotnike, torej državi moteče elemente, določa prav aktualna oblast.


Komentarji
komentiraj >>