Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
(2823 bralcev)
Torek, 21. 3. 2006
Lan



DOM
... naftarski gigant Occidental v Ekvadorju kupuje odpustke ...

... uradna razglasitev leta Rusije na Kitajskem ...

... Svetu Evrope nista všeč prikrita rasizem in diskriminacija ...

... tovarna Rog: kupljena z davkoplačevalskim denarjem - namenjena profitu ...

OFF NAPOVEDNIK

Ta četrtek bo rožnodolski studio na frekvenci 89,3 v živo gostil eminentna imena slovenskega medijskega pejsaža. Govora bo o ponosnih 36 letih delovanja radijskega medija, ki se je znašel v medijski, sindikalni in sistemski zakonski sivini ter finančni riti, čeprav bi si po mnenju mnogih zaslužil status spomenika slovenske in širše kulturne dediščine.

O fenomenu rožnodolskega radijskega bisera je par misli v luči četrtkovega srečanja v mikrofon posredoval Vlado Miheljak.

/////////////////////////////////////////////////////////////

Omizje o genealogiji in perspektivi delovanja Radia Študent bo v živo emitirano ta četrtek ob osmih zvečer. Tole je OFF program. Poslušajte s srcem.


OFF PROGRAM

Začenjamo v Južni Ameriki. Naftarski korporativni gigant Occidental se na začudenje vseh prostovoljno javlja k polnjenju ekvadorske proračunske malhe. Tamkajšnji vladi ponuja milijardo dolarjev namenskih sredstev za zdravstvene in socialno-varstvene projekte, sredstva za modernizacijo uprave in reformo davčnega sistema, kar 600 milijonov pa je pripravljen donirati v obliki dodatnega davka.

Zadeva postane bolj jasna, če jo pogledamo v luči aktualnega vsejužnoameriškega nasprotovanja vsiljevanim rešitvam, opredeljenim v prostotrgovinskem sporazumu. Ameriški administraciji implementacija novodobne Trumanove doktrine s slehernimi volitvami na jugu ameriškega kontinenta vse bolj polzi iz rok. Poleg tega si Occidental na račun trenutne dobrote kupuje odpustke za malverzacije in pretekla izkoriščanja, ko je bila politična klima v Ekvadorju njim prijaznejša. Trenutna družbi grozi z odvzemom licence za črpanje nafte.

Vladimir Putin se je ob začetku dvodnevnega obiska na Kitajskem sešel s kolegom Hu Jintaom. Predsednika sta po že petem srečanju v manj kot letu dni objavila 13 strani dolgo deklaracijo, v kateri pa ni govora o morebitnem napredku pri pogajanjih o podaljšanju ruskega naftovoda do Kitajske. Rusija bo do leta 2008 zgradila naftovod od Sibirije do obale Tihega oceana, preko katerega bo nafto dobavljala Japonski in Južni Koreji, ob tem pa razmišlja o podaljšku do Kitajske.

Kitajska in Rusija sodelujeta tudi na področju jedrske energije. Gradnja jedrske elektrarne v vzhodni provinci Jiangsu je trenutno največji skupni gospodarski projekt in predstavlja temelj za bodoče sodelovanje na področju civilne rabe jedrske energije. Kitajska in ruska delegacija med pogovori ne bosta obšli krotenja malopridnega Irana, ki je zaradi istih prizadevanj sogovornic deležen dvoličnih groženj z vseh koncev sveta.

Za konec bo rusko-kitajska ljubezen ožigosana še z odprtjem centra ruske kulture, ki ji je Kitajska posvetila kar celo leto promocije.

Gadafijeva Zelena knjiga, zbrana dela Tita in Edvarda Kardelja, Stalin, Lenin, Mao. Noben diktator to ni, dokler v knjižni obliki ne izda orisa temeljev svojega vladanja. Dosmrtni turkmenistanski predsednik Saparmurat Nijazov je v televizijskem nagovoru v ponedeljek obljubil gotovo pot v raj vsem, ki bodo trikrat prebrali njegovo knjigo Ruhnama. "Tisti, ki jo bodo trikrat prebrali, bodo našli duhovno bogastvo, postali bodo bolj inteligentni, spoznali bodo božjo navzočnost in šli direktno v raj," je zagotovil Turkmenbaši, kot se Nijazov imenuje sam. Ruhnama, zbirka filozofsko-verskih besedil, je izšla v dveh delih, študirajo pa jo po vsej državi, medtem ko morajo vladni uslužbenci vsako leto na testih dokazati njeno poznavanje.

V Nigeriji vlada panika. Razlog je popis prebivalstva, za katerega vlada prepričanje, da ga bodo oblasti izkoristile za iskanje odgovora na večno vprašanje: Katerih je več? Muslimanov ali kristjanov? Odgovor bi lahko na novo premešal razmerja nigerijskih političnih sil.

V nemirih je dosedaj umrlo 6 oseb, prebivalstvo pa mora na popisovalce – teh je za okrogel milijon - po vladnem dekretu obvezno čakati doma, policijski eskadroni pa medtem po ulicah nigerijskih mest preštevajo brezdomce. Vlada je sicer situacijo umirila in vprašanja o verski in narodnostni pripadnosti iz vprašalnikov izpustila. Zadnji popis prebivalstva je bil v največji afriški izvoznici nafte izveden leta 1991, ko je bilo popisanih nekaj nad 80 milijonov ljudi. Tokrat naj bi jih bilo nekje med 130 in 150 milijonov.

Generalni sekretar Sveta Evrope, Terry Davis, je ob današnjem mednarodnem dnevu proti rasni diskriminaciji opozoril na prikrit rasizem in diskriminacijo, proti kateri bi se morala Evropa boriti. Ob tem je čestital 11 državam, ki so doslej ratificirale Protokol številka 12 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, sprejet leta 2000.

Doslej so protokol ratificirale Albanija, Armenija, Bosna, Hrvaška, Ciper, Finska, Gruzija, Nizozemska, San Marino, SČG in Makedonija. Podpisalo ga je sicer še 24 držav, med njimi tudi Slovenija, niso pa ga še ratificirale. Še 11 držav članic Sveta Evrope pa protokola še ni podpisalo.

Sekretar Davis je še opozoril, da je pojav prikrite diskriminacije veliko bolj razširjen, kot mislimo, in da prizadene praktično vsak vidik življenja, od izobraževanja do nastanitve, zdravstva in zaposlovanja. In to je šele prikrita diskriminacija.

V Menzi na Metelkovi so včeraj popoldne aktivistke in aktivisti stikali glave in razmišljali o podružbljenju lokacije v centru prestolnice, ob kateri investitorjem in nepremičninskim mešetarjem iz ust teče slina. Pojasnjuje Emil Jurcan, koordinator projekta TEMP:

////////////////////////////////////////////////////////////













Komentarji
komentiraj >>