Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Reformacija je enako privatizacija? (3451 bralcev)
Sreda, 22. 3. 2006
tomazza



Propala stvar. A namizni nogomet ostaja na Gregorčičevi 25?
Seveda ni nihče od predstavnikov aktualne oblasti ali njej podložnih in po politično preverjeni liniji nastavljenih funkcionarjev ter politkomisarjev, ki so po včerajšnjem nepreklicnem odstopu ministra brez listnice za razvoj in nekdanjega vodje vladnega odbora za reforme Jožeta P. Damijana s pomirjujočim tonom nastopali v domačih trobilih množičnega diskurza, niti za trenutek podvomil, da je od te vlade načrtovana izvedba gospodarskih in socialnih reform kakorkoli ogrožena. Nenazadnje je ta, ob prihajajočem predsedovanju Evropski uniji, ena dveh glavnih prioritet sedanje vlade premierja Janeza Janše. Toda zakulisno dogajanje med in nekoliko pred to tromesečno ministrsko epizodo doktorja ekonomskih znanosti Jožeta P. Damijana vseeno daje slutiti, da se je za od novovalovskih ekonomistov načrtovano reformacijo države Slovenije skrivala zgolj in samo privatizacija.
Seveda ni nihče od predstavnikov aktualne oblasti ali njej podložnih in po politično preverjeni liniji nastavljenih funkcionarjev ter politkomisarjev, ki so po včerajšnjem nepreklicnem odstopu ministra brez listnice za razvoj in nekdanjega vodje vladnega odbora za reforme Jožeta P. Damijana s pomirjujočim tonom nastopali v domačih trobilih množičnega diskurza, niti za trenutek podvomil, da je od te vlade načrtovana izvedba gospodarskih in socialnih reform kakorkoli ogrožena. Nenazadnje je ta, ob prihajajočem predsedovanju Evropski uniji, ena dveh glavnih prioritet sedanje vlade premierja Janeza Janše. Toda zakulisno dogajanje med in nekoliko pred to tromesečno ministrsko epizodo doktorja ekonomskih znanosti Jožeta P. Damijana vseeno daje slutiti, da se je za od novovalovskih ekonomistov načrtovano reformacijo države Slovenije skrivala zgolj in samo privatizacija.

Tudi po zaslugi teh na ameriških neoliberalnih ekonomskih univerzah indoktriniranih doktorjev znanosti, na katere se je takoj po nastopu mandata z vzpostavitvijo Strateškega sveta in nato še Odbora za reforme ideološko oprla izvršna in zakonodajna oblast, ki jo pooseblja politična figura Janeza Janše, bo predsednik vlade jutri eden od, kot se je državotvorno zapisalo Slovenski tiskovni agenciji, ključnih govornikov na temo lizbonske strategije na vrhunskem zasedanju Evropske unije v Bruslju. Janša bo sicer tam spregovoril besedo ali dve o sproščanju poslovnega potenciala predvsem za majhna in srednje velika podjetja. Samo bistvo lizbonske strategije pa sicer je, kako doseči takšno gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest, da bi Unija v doglednem času postala gospodarsko najbolj konkurenčno območje na svetu.

V imenu ene od dveh glavnih prioritet, in sicer strategije razvoja Slovenije in s tem povezano izvedbo gospodarskih in socialnih reform, si je tudi sama vlada omislila nove, posebej v ta namen prenovljene prostore na Gregorčičevi 25, v katerih je sama, a tokrat že brez tam že pred časom nameščenega od včeraj nepreklicno bivšega vodje službe za razvoj in ministra brez listnice Jožeta P. Damijana, prav danes prvič tudi zasedala. S selitvijo v nove prostore pa naj bi bila, kot se je vizionarsko zapisalo neimenovanemu uslužbencu ali uslužbenki Urada vlade za informiranje, dosežena večja učinkovitost in tudi racionalizacija posameznih služb, ki so strateškega pomena za prihodnji razvoj Slovenije. Vladni agitpropovci iz urada za informiranje so sicer postregli tudi s podatkom, da je novi dvor oziroma palača za vlado in njene reformiste v imenu racionalizacije pogoltnil kar 2,48 milijard slovenskih tolarjev davkoplačevalskega denarja, kar je, glede na s 1. marcem zapovedano dvojno valutno označevanje, več kot milijon evrov.

Toda tovrstna racionalizacija, pravzaprav pa razmetavanje proračunskega denarja, le nima prav nič z osebnimi razlogi, za katere je prave vzgibe in razloge svojega odstopa skril do včeraj še minister za razvoj Jože P. Damijan. Nenazadnje sta vsaj nekaj 100 tisočakov davkoplačevalskega denarja veljala tudi namizni nogomet in avtomat za Red Bull, ki si ju je namiznega nogometa že na prvi televizijski pogled tako zelo nevešči minister Damjan izvolil namestiti v svoje ministrske sobane. Ministrstvo za razvoj, v imenu katerega je ta ob svojem imenovanju 20. decembra lani smelo napovedal vrsto gospodarskih in socialnih reform in kot prednostno nalogo izpostavil usklajevanje izvajanja strategije razvoja Slovenije, reform in pomoč ministrom pri pripravi zakonodaje, je namreč eno od ključnih ideoloških in ne operativnih ministrstev vlade Janeza Janše.

Zato je za razlogi osebne narave skrite prave vzgibe in razloge odstopa, pravzaprav pa spora od včeraj nepreklicno nekdanjega ministra za razvoj Jožeta P. Damijana s predsednikom vlade ali pač posameznimi ministri te vlade, iskati izključno na ideološkem področju. V svoji osnovi je namreč z ameriških univerz uvožena neoliberalna ideologija, ki jo v slepi veri ali pač pomanjkanju boljših idej kot meglo na Slovenskem prodajajo vsi te novovalovski ekonomisti, sila preprosta. Vse gospodarske subjekte, pa tudi nekatere druge javne dobrine, kar jih je še preostalo v državnem nadzoru, je potrebno privatizirati in jih prepustiti darvinističnemu boju za obstanek na trgu.

Da je dokončni cilj od teh novoekonomistov načrtovane reformacije slovenske družbe in gospodarstva zgolj privatizacija, je sicer v izjavi ob Damijanovem odstopu potrdil prav tako iz osebnih razlogov odstopljeni predsednik vladnega Strateškega sveta, in sicer vedno pametni Mićo Mrkaić, za katerega je to zgolj še en v vrsti kronskih dokazov, da vlada Janeza Janše z reformami in z umikom države iz gospodarstva preprosto ne misli resno. Da z oklepanjem popolne privatizacije javnega preveč resni niso niti sami novoekonomisti, ki jih poosebljata prav Mićo Mrkaić in Jože P. Damijan, so sicer prepričani tudi številni drugi ekonomisti, med njimi tudi tisti, ki so pravzaprav v največji meri zaslužni za dosedanji gospodarski razvoj države. Toda tudi tu gre za spor, ki je predvsem ideološke narave.

Ne glede na to, da si torej nihče od političnih oblastnikov, ob včerajšnjem odstopu ministra za razvoj Jožeta P. Damijana niti za trenutek ni drznil podvomiti o nujnosti nadaljevanja zaenkrat še vedno zgolj na papirju začrtanih reform, je ne glede na za razloge osebne narave skrite prave vzgibe in razloge tega odstopa vendarle jasno, da so včeraj prvi boleči ideološki poraz doživeli prav politično neizkušeni in na ameriških neoliberalnih univerzah indoktrinirani novoekonomisti. Nobenega dvoma sicer ni, da Slovenija reforme potrebuje, toda zaenkrat je model, po katerem je reformacija domače družbe in gospodarstva enako zgolj privatizaciji, odrinjen na stranski tir. Toda, da ne bo pomote, s tem še zdaleč ni podanega prav nobenega zagotovila, da se bo država Slovenija za časa te vlade tudi dejansko kaj omembe bolj vredno gospodarsko razvila.

ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem s porazom modela gospodarska reformacija je enako totalna privatizacija v zobeh prispeval Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>