Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Petek, 24. 3. ´06 ob 19.00 (ponovitev 31. 3. ´06 ob 10.00) VISIONEERS – Dirty Old Hiphop (Omniverse/BBE, 2006) (3171 bralcev)
Petek, 24. 3. 2006
Borja



Visioneers: Dirty Old Hiphop

Lani je Marc Mac izdal ploščo How About a Game of Chess, ki je bila sprva na voljo le na spletu. Gre za kratke hiphoperske inštrumentale, torej beate, z močnimi jazzerskimi vplivi. Album je bil sprejet odlično in je hkrati tudi že nekako napovedoval Marcov naslednji projekt, ki se imenuje Visioneers. V resnici gre za Marcovo starejšo idejo, saj je prva singla »55 Dollars« in »Days Go By« pod tem psevdonimom izdal že davnega leta 2002, leta 2004 pa je izšel izjemno uspešni 12'' (twlve inch) z naslovom »Runnin'«, ki je bil na nekaterih spletnih ponudnikih glasbe celo najbolje prodajan single leta. Lansko leto pa se je Marc projekta lotil resneje, rezultat je sveža plošča z naslovom Dirty Old Hiphop. Visioneers je absolutni studijski projekt. Marc je k sodelovanju povabil stara znanca Brada Somatika in bobnarja Luka Parkhousa, ki je v preteklosti že veliko sodeloval s 4 Hero. Marc opozarja, da skupaj ne tvorijo banda, ampak da so le prek izmenjave idej in jammanja v studiu sestavili dovoj materiala za album (v celoti) ...
* Marc Mac sodi med staroste britanske elektronske scene. Verjetno najbolj znan kot polovica tandema 4 Hero je začel svojo glasbeno pot že nekje na koncu osemdesetih let. Takrat je skupaj z Dennisom McFarlanom, bolj znanim kot Dego, začel delati muziko, in sicer na začetku predvsem hardcore in zgodnji, nekakšen proto breakbeat. Preboj na plesno sceno sta dosegla s komadom »Mr. Kirk's Nightmare«, nekoliko mračnjaškim, na semplih temelječim breakbeatom, ki je izšel leta 1990. 4 Hero danes veljata za pionirja breakbeat in predvsem drum n' bass glasbe, ki se je razvijala na Otoku tekom devetdesetih let. Poleg njiju lahko naštejemo še par izvajalcev, ki jim pripisujejo podobne zasluge: Coldcut, Bomb the Bass, Shut up & Dance, Rob Playford in cela ekipa založbe Moving Shadow ...
Kljub tem zavidljivim (plesnim) referencam, pa je treba omeniti, da je Marc Mac večstranski glasbenik. V okviru projekta 4 Hero sta z Degom že pred leti začela producirati bolj jazzy in cinematično glasbo (primer je njun kultni album Two Pages), v zadnjem času sta bolj kot v drum n' bassu dejavna na nu jazz in brokenbeat sceni. Marc Mac je v zadnjih letih produciral za težkokalibrske izvajalce, kot so Vikter Duplaix, Jill Scott, Ursula Rucker. Pred kratkim se je usmeril v hiphop produkcijo, kar ni presenečenje, saj je vpliv te zvrsti mogoče slišati v marsikaterem njegovem izdelku, Dego pa je pred leti celo izdal pretežno hiphop album pod psevdonimom Tek 9.
Lani je Marc Mac izdal ploščo How About a Game of Chess, ki je bila sprva na voljo le na spletu. Gre za kratke hiphoperske inštrumentale, torej beate, z močnimi jazzerskimi vplivi. Album je bil sprejet odlično in je hkrati tudi že nekako napovedoval Marcov naslednji projekt, ki se imenuje Visioneers. V resnici gre za Marcovo starejšo idejo, saj je prva singla »55 Dollars« in »Days Go By« pod tem psevdonimom izdal že davnega leta 2002, leta 2004 pa je izšel izjemno uspešni 12'' (twlve inch) z naslovom »Runnin'«, ki je bil na nekaterih spletnih ponudnikih glasbe celo najbolje prodajan single leta. Lansko leto pa se je Marc projekta lotil resneje, rezultat je sveža plošča z naslovom Dirty Old Hiphop.
Visioneers je absolutni studijski projekt. Marc je k sodelovanju povabil stara znanca Brada Somatika in bobnarja Luka Parkhousa, ki je v preteklosti že veliko sodeloval s 4 Hero. Marc opozarja, da skupaj ne tvorijo banda, ampak da so le preko izmenjave idej in jammanja v studiu sestavili dovolj materiala za album.
Visioneers lahko označimo v grobem kot jazzy hiphop, bistvo projekta je poklon stari šoli hiphopa in njegovim pionirjem, kot so Jazzy Jeff, Jay Dee, Pete Rock, Dj Hollywood ..., torej fantom, preko katerih je Marc sploh prišel v stik z jazzom. Če povzamemo Marcove besede: »Jazz je bil včasih radikalen in zato so ga hiphop producenti semplali in raperji so nanj rimali. Jazz hočem vrniti v roke hiphoperjev.«
Produkcija na plošči Dirty Old Hiphop je osupljiva, povsem čista. Bobni so hrustljavi, posneti z izjemno pozornostjo in natančnostjo. Zvok je organski, poleg bobnov je večina inštrumentov odigrana. Inštrumentov je ogromno, od vseh vrst tolkal do raznih električnih klavirjev, kontrabasa, analognih sintetizatorjev in tako akustične kot tudi električne kitare. Tako je album slišati izjemno »živo«, vendar pa je hkrati, kot se spodobi za hiphop, precej kompakten, kar namiguje na veščo studijsko obdelavo materiala.
Vendar pa plošča ni v celoti inštrumentalna. Že pri prvem komadu »Replay« sodeluje raperka Voice, njen vokal nekoliko spominja na bolj znano Mc-jko Bahamadio. Ležerna podlaga ji očitno odgovarja, saj ritmično odlično opravi svoje delo.
Na plošči Dirty Old Hiphop najdemo nekaj priredb, torej cover versionov, hiphoperskih klasik, kot sta »Runnin'« skupine Pharcyde in Nasov »The World is Yours«. Obe sta prirejeni posrečeno, sploh prva ima natančno izdelane inštrumentalne linije, razgibano ritem sekcijo, filtrirane aranžmaje pihal. Komad »Ike's Mood« že z introm referira na skupino Massive Attack, saj se začne z istim pihalnim vzorcem, kot so ga masivci uporabili na svoji prvi plošči Blue Lines. Nadaljuje se precej funkersko, vendar pa kmalu sledi klavirski in potem celoten semple Isaca Hayesa, ki so ga prav tako semplali Massive Attack na svoji prvi plošči.
Pri komadu »Funkbox« sodeluje Capitol A, drugi in zadnji MC na plošči. »Funkbox« je edini del plošče, ki neposredno spominja na staro šolo hiphopa in njene predstavnike, kot so Grandmaster Flash, Cold Crush Brothers, Busy B Starski ...
Sledi »It's Simple«, ki je priredba istoimenskega komada z že prej omenjene plošče How about a Game of Chess in ima predvsem prepoznavna aranžmaja kitare in kontrabasa. Plošča Dirty Old Hiphop v drugi polovici postaja vse bolj abstraktna, kompleksna, harmonično razdrobljena, a vendar zvokovno mehka. Vse bolj se oddaljuje od zvoka hiphopa. Par komadov, kot sta »Smoker« in »Paul's Guitar Story«, je slišati, kot da so posneti »on the fly«, torej tekom jama in ne z nasnemavanjem vsakega inštrumenta posebej.

Marcu Macu je skupaj s studijskimi kolegi uspelo posneti s produkcijskega stališča skoraj popolno ploščo, ki temelji na inštrumentalno precej kompleksnih, a vendar totalno poslušljivih aranžmajih. Dirty Old Hiphop na nek način spominja na zlata leta acid jazza, preden se je sesul zaradi lastne pretencioznosti, in na zvok glavne utrdbe tega gibanja, torej založbe Talkin’ Loud, s katero je Marc Mac veliko sodeloval v drugi polovici devetdesetih.

Končajmo z Marcovimi besedami: “Hotel sem pokazati spoštovanje hiphop producentom … in sem moral sproducirati komade, kot so na hiphop ploščah, ki se slišijo hudo v klubu in ne kot jazz ob večerji, gre za obnavljanje jazza.”

pripravil Borja Močnik


Komentarji
komentiraj >>