Pravica do upora je namreč že od demokratično predzgodovinskih časov temeljna pravica iz sistema odločanja o lastni prihodnosti izključenih državljanov sveta. Kljub temu, da je fizičen odpor, v katerem ulica postane politična arena, na kateri se izpostavijo s strani oblastnikov gladko preslišana politična stališča, v prvi vrsti lokalen, pa je po svoji notranji naravi pravice do upora to lokalnost že zdavnaj prerasel in postal del globalnega gibanja za drugačno, boljšo prihodnost sveta.
Slovenija bo ena izmed držav, ki bo na vrhu severnoatlantskega zavezništva v Pragi, 21. novembra dobila vabilo za pridružitev vojaški zvezi NATO. V to je vsaj skoraj povsem enoumno prepričana vsa domača politična elita. Izjema je njen, na tem mestu omembe nevreden nacionalistični del. Gotovo je, da bo v nasprotnem to hud udarec predvsem za njeno politično verodostojnost pred domačim do sodelovanja na volitvah upravičenim državljanskim telesom.
Že hiter pogled na javnomnenjske ankete, tega v današnjih demokratičnih časih politične odtujenosti oblastnikov od svojega volilnega telesa edinega kazalca za pravilnost njihovega političnega delovanja, pa pokaže, da je politična verodostojnost domače strankarske elite, ki papagajsko ponavlja nujnost slovenskega vstopa v NATO, že izgubljena vsaj za 38 odstotkov domačih državljanov. Oblast pa nič.
Razmere v slovenski politični areni pa so simptomatične. Prenesemo in razumemo jih lahko tudi povsem splošno. Kaj pa sploh ostane vsaki družbeni bazi državljanov, če so tisti, ki naj bi jo v njenem imenu predstavljali, gluhi in arogantni do njenih zahtev in pričakovanj. Nič drugega, kot pa da gre na ulico in tam jasno izrazi svoje politično stališče. Po ulicah vsega sveta smo nenazadnje prav te dni priča grass roots odporu proti militaristični politiki do Iraka, ki jo želijo vsemu svetu v imenu lastnih naftnih interesov vsiliti Združene države Amerike. Kljub množičnemu nasprotovanju takšni politiki do, po besedah administracije Busha mlajšega, »neciviliziranega sveta«, je tudi tam oblast gluha. Nič drugače ni niti drugod.
Po vsem svetu smo torej priča nastajanju povsem novega političnega subjekta – globalnega državljanskega telesa, ki se mu ne priznavajo niti osnovne politične in državljanske pravice. Predvsem zato, pa se je ta v prvi vrsti prisiljen upreti. Pravica do upora je namreč že od demokratično-predzgodovinskih časov temeljna pravica iz sistema odločanja o lastni prihodnosti izključenih državljanov sveta. Kljub temu, da je fizičen odpor, v katerem ulica postane politična arena, na kateri se izpostavijo s strani oblastnikov gladko preslišana politična stališča, v prvi vrsti lokalen, pa je po svoji notranji naravi pravice do upora to lokalnost že zdavnaj prerasel in postal del globalnega gibanja za drugačno, boljšo prihodnost sveta.
Danes smo se tako načrtovani militarizaciji slovenske države in družbe uprli na Radiu Študent. V naslednjih treh dneh bodo politični prostor upora postale tudi ljubljanske ulice. Z jutrišnjim dnem se v slovenski prestolnici pričenjajo Anti Nato dnevi Ljubljana 2002. Jutri ob 12.30 bo čas za Spektakel v mestu, v petek bo od 13.00-ih do 18.00-ih na Prešernovem trgu mesto upora Govorniški kotiček, v soboto pa domači nepokorneži pripravljajo splošni Pohod za mir. Zbirno mesto je na Kongresnem trgu od 11.00-e ure naprej.
Če menite, da so z enoumnim soglasjem domače politične elite o bodoči militarizaciji slovenske države in družbe kršene tudi vaše osnovne državljanske pravice, se nam pridružite. Čas je, da spoznate, da se imate tudi vi pravico upreti.
ODPOVED: Tudi današnji N-euro moment – z pravico do upora aroganci vsakršnih oblastnikov v zobeh - sem prispeval Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>