...prostori bivše tovarne Rog odprti za pshihogeografsko analizo...
... afganistanski državljan ne bo obsojen na smrt zaradi spreobrnitve v krščanstvo ...
... papež benedikt šestnajsti si želi dialoga s Kitajsko ...
... po balaknu se potepa Carla Del Ponte ...
... eksplozije v etiopski prestolnici Addis Ababa ...
... v Izraelu potekajo volitve ...
NAPOVEDNIK
Tovarna Rog je še vedno odprta za vse avanturiste in skladno s tem tudi odpira nove možnosti za družbeno koristno eksperimentiranje. Medtem ko ljubljanska županja Danica Simšič neprestano zatrjuje, da je tovarna Rog zelo nevarna zgradba, so se aktivisti že lotili dela in na stopnišču postavili ograjo, v teku pa so tudi druga popravila. Ob petih popoldan trenutni in pa zainteresirani novi uporabniki prirejajo skupščino, na kateri bo tekla debata o možnostih izkoriščanja stavbe, nanjo pa ste vabljeni vsi avanturisti. Več o tem bo povedal predstavnik neformalne skupine TEMP, ki se predstavlja s psevdonimom Janez Novak.
//////////////////////////////////////////////////////////
OFF PROGRAM
Začenjamo v Afganistanu, kjer so državljana Abdula Rahmana izpustili iz zapora, po tem ko bi zaradi prestopa iz islamske v krščansko vero lahko bil obsojen tudi na smrt. Smrt zahtevajo visoki islamski kleriki, ki predsednika Harmida Karzaja opozarjajo, da je popustil pod pritiski Zahoda, ki je bil nad sodnim postopkom ogorčen, saj ta ne sodi v demokratični svet, ki so ga dozdevno prepeljali v to regijo. Uradno vlado je zadrege rešil sodnik, ki je Rahmana razglasil za neprištevnega, s čimer so se strinjali njegovi svojci. Ta je že zaprosil za azil v tujini.
V tujino, natančneje na Kitajsko, si želi papež Benedikt šestnajsti. Datum njegovega odhoda je zaenkrat še pod velikim vprašajem, saj Kitajska nima diplomatskih odnosov z Vatikanom, je pa po smrti papeža Janeza Pavla drugega izrazila upanje po normalizaciji odnosov s prestolnico Rimskokatoliške cerkve. Ker Vatikan podpira prizadevanja za samostojnost Tajvana, kitajska cerkvena organizacija papeža ne priznava. Besede slednjega so kar se da trivialne: “Bog bo odločil, kdaj bom obiskal najobljudeno deželo na svetu!”
Po Balkanu se potepa glavna tožilka mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, Carla Del Ponte. Poleg zmanjševanja napetosti med Haagom in Balkanom je njena glavna naloga, da še zadnjič javno opozori oblasti Federacije Srbije in Črne gore, da se jim iztekajo zadnje ure za zajetje generala Ratka Mladiča. Kot je znano, je to odločilni faktor pri nadaljevanju stabilizacijsko-pridružitvenih pogajanj z Evropsko unijo. Carla verjame, da se Mladić skriva nekje v Srbiji.
V Združenih državah Amerike se nadaljujejo množični protesti, kar naj bi po mnenju republikankega senatorja Johna McCaina pripomoglo k potrditvi reforme imigracijske zakonodaje v pravosodnem odboru ameriškega senata. Sicer bo pot še dolga, saj morajo nekateri predlogi iti skozi pogajanja predstavniškega doma. Slednji je lani decembra izglasoval zelo represiven imigrantski zakon, kar je bil direkten povod za demonstracije.
Veliko bolj nasilno je v etiopski prestolnici Addis Ababa. V petih ločenih bombnih napadih je bil ubit en človek, najmanj štirinajst pa jih je poškodovanih. Vlada za napade obtožuje opozicijske in separatistične sile, ki naj bi jih z orožjem sponzorirala severovzhodna soseda Eritreja, ki seveda vse obtožbe zanika. Da so politične razmere v Etiopiji napete, nam pove podatek, da je od splošnih volitev lanskega maja življenje v prestolnici izgubilo več kot osemdeset ljudi.
V sudanski prestolnici Kartum se začenja dvodnevni redni vrh Arabske lige. Teme se bodo bržkone dotikale iraške krize ter izraelsko-arabskega spora. Na palestinskih teritorijih parlament glasuje o zaupnici vladi pod vodstvom stranke Hamas. Palestinski predsednik Mahmut Abas bo, kot kaže, vlado v primeru zaupnice razglasil kljub temu, da Hamas Palestinske osvobodilne organizacije ni hotel priznati za edino predstavnico naroda, kakor je zahtevalo Abasovo gibanje Fatah.
V Izraelu pa potekajo parlamentarne volitve. Izraelski predsednik Moše Kacav volilce opozarja na zgodovinsko pomembnost teh volitev, čeprav je predvolilno kampanjo zaznamovala apatija. Bomo videli, če bo zmagala vladajoča stranka Kadima ustanovitelja Ariela Šarona, ki si je v kampanji glasove nabirala med drugim tudi z nasilnimi akcijami in likvidacijami na zahodnem bregu.
Italijanski minister za odnose s parlamentom, Carlo Giovanardi, zagotavlja, da vlada premiera Silvia Berlusconija ni odgovorna za zastoj pri izvajanju zakona za zaščito slovenske manjšine. Ta naj bi hotela že pred dvema letoma odobriti seznam zaščitenih občin v Furlanijsko-julijski pokrajini, a je to zavrnilo najvišje italijansko telo za upravne spore, namreč državni svet. S tem, da je imela Berlusconijeva vlada vso najboljšo voljo pri reševanju manjšinskega problema, se ne strinja združenje zamejskih Slovencev iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ki se mudi na dvodnevnem obisku v Bruslju. Evropski parlament opozarjajo na vse prej kot tolerantno politiko omenjenih držav do manjšin, poleg tega pa bodo predstavili vlogo slovenske kulture in jezika v Evropi.
Skočimo še na domača tla. Danes ob desetih zvečer bodo poslanci državnega zbora odločali o zakonu o azbestu in o noveli zakona o vojnih veteranih. Mnenja poslanskih skupin že poznamo, zato smo poslance vprašali zgolj za napoved izida glasovanja. Član stranke liberalne demokracije slovenije Ljubo Gernič je optimist.
//////////////////////////////////////////////////////////
V Socialni demokraciji so glede izida negotovi. Miran Potrč:
//////////////////////////////////////////////////////////
Negotovost pa vlada tudi v Novi Sloveniji. Franc Capuder:
//////////////////////////////////////////////////////////
Komentarji
komentiraj >>