Prav po policijsko kratkovidni francoski policaji so včeraj na ulicah francoskih mest našteli zgolj milijon protestnikov proti delovni zakonodaji, ki delavske pravice v imenu kvazi-bolj uspešnega soočenja francoskega gospodarstva s svetovnim, odvzema prvim iskalcem zaposlitve, starim do 26 let. Zato, kljub tveganju, da je število nekoliko pretirano, raje upoštevajmo podatek organizatorjev, torej študentskih in dijaških organizacij ter sindikatov, da se je petega nacionalnega protesta proti zaostritvi delavskih pravic mladim, ki jo pod okriljem fantazm o konkurenčnosti in ostale neoliberalne besedne navlake poskuša v francoski republiki uzakoniti vlada premiera Dominiqua de Villepina in z nedeljskim podpisom zakona tudi predsednik Jacques Chirac, udeležilo tri milijone ljudi. Ker pa je med njimi nekoliko izgubljeno tavalo tudi pet predstavnikov Študentske organizacije Slovenije, se je potrebno vprašati, kaj francoski zgledi pomenijo na slovenskih tleh?
Prav po policijsko kratkovidni francoski policaji so včeraj na ulicah francoskih mest našteli zgolj milijon protestnikov proti delovni zakonodaji, ki delavske pravice v imenu kvazi-bolj uspešnega soočenja francoskega gospodarstva s svetovnim, odvzema prvim iskalcem zaposlitve, starim do 26 let. Zato, kljub tveganju, da je število nekoliko pretirano, raje upoštevajmo podatek organizatorjev, torej študentskih in dijaških organizacij ter sindikatov, da se je petega nacionalnega protesta proti zaostritvi delavskih pravic mladim, ki jo pod okriljem fantazm o konkurenčnosti in ostale neoliberalne besedne navlake poskuša v francoski republiki uzakoniti vlada premiera Dominiqua de Villepina in z nedeljskim podpisom zakona tudi predsednik Jacques Chirac, udeležilo tri milijone ljudi. Ker pa je med njimi nekoliko izgubljeno tavalo tudi pet predstavnikov Študentske organizacije Slovenije, se je potrebno vprašati, kaj francoski zgledi pomenijo na slovenskih tleh?
Prvi in najbolj banalno poenostavljeni odgovor je, da Slovenija pač še ni enako Francija. V to naj bi nas sicer v prvi vrsti prepričali sicer zgolj na prvi pogled sijajni podatki, ki so jih javnosti danes sporočili iz Zavoda za zaposlovanje. Povsod poudarjeno natisnjen povzetek aktualne evidence brezposelnih v domovini namreč je, da je bilo marca v državi za 2,9 odstotka manj kot februarja in 1,1 odstotka manj kot marca lani brezposelnih oseb. Kljub temu je bilo marca na slovenskem na Zavodu za zaposlovanje še vedno prijavljenih kar 91.363 aktivnih iskalcev zaposlitve.
Iz nepoudarjenega teksta v nadaljevanju sporočila domačega Zavoda za zaposlovanje pa lahko sicer razberete, da so za to administrativno zmanjšanje števila brezposelnih zaslužni predvsem birokratski ukrepi uslužbencev ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki ga tako s trdo roko vodi tudi pred očmi javnosti preverjeno avtoritarni minister Janez Drobnič. Zmanjšanje aktivnih iskalcev zaposlitve oziroma uradno registriranih brezposelnih gre namreč predvsem za pripisati dejstvu, da je denimo iz evidence brezposelnih samo v koledarsko najkrajšem februarju iz razlogov, ki pač ne pomenijo zaposlitve, izpadlo 3766 oseb.
Da so za to zmanjšanje predvsem zaslužni birokratski ukrepi za navidezno izboljšanje statistične podobe domačega trga dela, pa potrjujejo tudi uradno navedeni razlogi, da je bila večina oseb iz evidence brezposelnih odjavljena, ker ni bila na razpolago za zaposlitev, zaradi odklonitve zaposlitve, neaktivnosti pri iskanju zaposlitve, odklonitve vključitve v ukrepe zaposlovanja, kršitve obveznosti iz teh ukrepov, dela na črno ali neresničnih podatkov. Kar pa seveda zgolj pomeni, da ti ljudje še zdaleč niso dobili dela, s katerim bi lahko poskrbeli vsaj za lastni preživeteni minimum v tej s francoskimi zgledi soočeni družbi, pač pa da so zgolj izpadli iz evidence uradno registriranih brezposelnih oziroma aktivnih iskalcev dela.
Da bi se utegnila domača koalicija in vlada, pravzaprav pa celotna slovenska družba, že v kratkem soočiti z razmerami, ki smo jim ne samo včeraj na petem nacionalnem protestu proti do mladih delavcev diskriminatorni delavski zakonodaji pač pa že zadnjih nekaj tednov priča na ulicah francoskim mest, pa nakazuje podatek, da je celo med uradno registriranimi 91.363-imi brezposelnimi v Sloveniji 22,6 odstotka mladih do 26 let. Kar izraženo v konkretnih številkah, oziroma če že hočete tudi v imenih in priimkih, pomeni natančno 20648 oseb, mlajših od 26 let.
Toda kot že rečeno, gre zgolj za uradno registrirane in Zavodu za zaposlovanje prijavljen brezposelne. In ker v tem številu - 20.648 brezposelnih mladih, starih do 26 let - niso zajeti ne vsi tisti, ki dela na račun zaradi socialnih in materialnih pogojev ranjke države in sistema dobro stoječih staršev še sploh ne iščejo, ne tisti mladi, ki so kot cenena delovna sila primorani na črno delati za plačo na roko ali tujih študentskih napotnic, in nenazadnje tudi ne vsi tisti, ki se prav po francoskih zgledih, ki sta se jih namenila uzakoniti premier de Villepin in predsednik Chirac, že tako ali tako preživljajo v negotovih pogojih pogodbenega dela, brez katerega lahko po mili delodajalski volji tudi vsak hip ostanejo, je dejansko število s stališča delavskih pravic diskriminiranih mladih do 26 leta gotovo kar nekajkrat večje.
Toda, ne glede na to, da se te dni sicer prav na račun študentskega dela po Parizu in Franciji razkazujejo in izražajo visokoleteče besede podpore francoskim sodrugom tudi predstavniki nacionalne študentske organizacije, Slovenija pač še ni enako Francija. Tudi študentskim funkcionarjem je sicer res potrebno pritrditi, da pa so socialne pravice študentov, pravzaprav pa mladih nasploh ogrožene, če ne že ukinjene tudi na Slovenskem. Toda Slovenija pač še ni enako Francija te dni predvsem zato, ker je očitno, da o podobni solidarnosti, kot jo te dni na ulicah francoskih mest izpričujejo tamkajšnje oblike sindikalnega organiziranja, na domačih tleh zaenkrat pač še ne moremo govoriti. In prav tej okostenelosti domačih sindikatov, ki se ne odzivajo na pravzaprav že uveljavljene diskriminatorne prakse za mlade na domačem trgu dela, je tudi glavni vzrok, da je lahko aktualna vlada zaenkrat še mirna in da francoskih zgledov iz teh dni na ulicah domačih mest zaenkrat pač še ni za pričakovati.
ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem z dejstvom, zakaj Slovenija pač še ni enako Francija teh dni v zobeh prispeval Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>