Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
DUŠAN KIRBIŠ V EQURNI (3246 bralcev)
Četrtek, 6. 4. 2006
Maja Smrekar



Klikni za veliko sliko: V galeriji Equrna poteka razstava slikarja Dušana Kirbiša z naslovom PAYSAGE – PASSAGE. Slikar predstavlja sublimno abstraktna platna. Motive zanje je avtor povzel iz znanih del klasičnih krajin, kakor tudi sodobnejših umetniških kosov. Ti izhajajo od osemnajstega preko devetnajstega do dvajsetega stoletja. Platna nosijo naslove slik iz zgodovine umetnosti, ki se v motivih raztezajo od formalne krajine, pa vse do ready–made in land arta. Gledalec se z motivom originala sreča nekje na sredini. Skozi opno sublimne abstrakcije in svojo lastno izkušnjo poskuša razumeti in začutiti tisto, kar vidi. Platna skozi kompleksnost in gostoto gradijo sugestivne plasti in poskušajo biti več kot le dekorativni elementi, ki zavajajo oko v navidezno poceni udobje.


Reference, ki navdihujejo Dušana Kirbiša izhajajo iz obdobja romantike s Caspar David Friedrichom in Turnerjem, Monetom, Cezannom, suprematizmom Malevicha,   Duchampovim ready–made-om, Newmanom,   Juddom in navsezadnje land–artom Valterja de Marie. Krajino smo navajeni subjektivno doživljati, za tako dojemanje moramo iskati vzroke v subjektivni naravnanosti do sveta in v vzorcih estetskih vrednotenj, ki jih razvija civilizacija. To se kaže skozi različne pristope k temu motivu v različnih umetnostno-zgodovinskih obdobjih. Skozi omenjeni motiv pa se vedno znova soočamo s sublimnim v nas samih.

 

Razstava PAYSAGE – PASSAGE se je po fazah rojevala v daljšem časovnem obdobju.

Razstava prikazuje devet slikarskih platen. Naslovi referenčnih umetniških del za posamezno sliko, skupaj z letnicami, so izpisani na samem platnu in diskretno prosevajo skozi površino sublimne abstrakcije. V temi ti napisi fluorescentno zažarijo kot nekakšne informacije iz kolektivne podzavesti.

 

Zgodi se metafizična manipulacija z neko že ustvarjeno podobo. Celoto sestavlja niz podob, ki niti vsaka zase, niti kot celota nimajo originalnega likovnega, čutnega in izraznega statusa. Prepoznavanje izvorne podobe je kljub možnosti vizualnega zaznavanja nemogoče. Kljub temu, senzibilnemu gledalcu ne uide slutnja po nečemu več, nečemu, kar se skriva znotraj abstrakcije, prikazane na platnu. Tisto kar je več, je sublimno. Čutna identifikacija z izhodiščno podobo se zreducira na enotno izkušnjo. Skozi pejsaž nas Dušan Kirbiš povede v skrivni prehod, kjer se znajdemo v sublimnem. Poskuša nam podati izkušnjo skoraj prijetne tesnobnosti, ki jo ponavadi doživimo ob soočenju s spektakelsko grozljivostjo veličine narave.

 

Sublimno je estetska izkušnja. Vendar tako občutek ugodja kot tudi tesnobe pride takrat, ko človeški razum to zahteva. Kar je globoko vznemirljivo glede sublimnega je to, da zmožnost perceptivne organizacije, ki je posledica kulture, ne predstavlja nujno vsega, kar se nam prikazuje. S svojim umom dostikrat ne zmoremo zaobjeti celotnega razumevanja vsega v našem zaznavanju. Naša čutna občutljivost je nezmožna doživljanja določenih vidikov, vendar naš razum seže v brezkončnost. Skozi sublimno se zavemo, da smo veliko več kot le fizična, materialna bitja. Telo se lahko uniči, kar pa ne pomeni, da tudi naša misel. Takšna izkušnja pojasni, zakaj je sublimno doživetje tisto, kar med drugim pojasnjuje tudi Kant, in sicer ugodje in bolečina hkrati.

Kar se zgodi v sublimnem je kriza ob dojetju nezmožnosti dopolnjevanja domišljije in razuma. Tako smo priče napenjanju razuma in domišljije do razsežnosti njunih lastnih meja. Dušan Kirbiš intimno izkušnjo krajine prevaja skozi sublimno abstrakcijo. Kakor sam pravi, na tem mestu seveda ne namerava utemeljevati svoje izbire. Sprejema resnico, da krajina kot poseben fenomen umetniškega izraza in diskurza obstaja, ga spremlja in on spremlja njo. Tako je bilo doslej in tako, verjame, bo še vnaprej.

Na razstavi je bila Maja Smrekar.



Komentarji
komentiraj >>