Naju, draga poslušalka, dragi poslušalec, ob morebitnem nujnem medicinskem primeru od zdravnika in usposobljenih reševalcev loči le kratek telefonski klic. Zato si težko predstavljava skrbi in težave ljudi, ki te možnosti skozi stoletja niso imeli in je marsikje še danes nimajo. Nesreča in bolezen izbirata svoje žrtve ne glede na okoliščine, zato smo ljudje morali imeti pripravljene različne odgovore na tegobe, ki prizadenejo naše telo, um in duha. To, čemur v našem kulturnem okolju pravimo »sodobna medicina«, je le eden izmed takih odgovorov, medtem ko se z alternativnimi rešitvami iz drugih delov sveta Zahodnjaki spoznavamo šele v zadnjih desetletjih. Iz Kitajske, Japonske, Indije in od drugod prodirajo v evropski prostor načini zdravljenja, ki temeljijo na nam tujih tradicijah, ob tem pa marsikdaj pozabimo na svojo lastno. V izročilu prednikov obstaja takoimenovana »ljudska medicina«, ki v svoji srži združuje izkušnje mnogih generacij na tem prostoru živečih ljudi. Če smo pripravljeni prisluhniti tudi s srcem in ne le preko filtra razumskih predstav sodobnega izobraženca, nam lahko že kratek izlet med ljudi odkrije povsem nova obzorja, ki pa med nami pravzaprav vztrajajo že stoletja. Ljudska medicina zaobjema različne veščine zdravljenja z ljudskimi zdravili, zdravilnimi zelišči, magičnimi uroki in zagovori, ki jih moderni um zavrača, saj se na prvi pogled ne razlikujejo od babjih čenč in praznoverja. V miselnosti preteklih generacij se je praktično-uporabno znanje brez sramu prepletalo z domišljijo in verovanji, kar je omogočala intuitivna povezava z naravnim okoljem. Urbani način življenja in enoličen, strogo racionalističen pogled na svet nas je prikrajšal za to intuitivno povezavo.

Zagovori in uroki so govorjeni magični obrazci, ki se uporabljajo ob zdravljenju bolezni pa tudi ob neurjih. Tako poznamo na primer zagovor zoper nahod, zvin, oteklino, kačji pik, ječmen na očesu, protin, zlom, zobobol pa tudi zoper točo, hudo uro itd. Če že lahko dvomimo v učinke zagovorov zoper slabo vreme, pa je ob zagovorih proti boleznim in tegobam treba upoštevati vsaj dejstvo, da se marsikatera bolezen začne in konča v naših glavah. Če prizadeti verjame, da mu nek zagovor pomaga in odganja občutek bolečine, se bo tudi zares bolje počutil. Skoraj v vsaki vasi je živel kakšen posameznik, bodisi moški ali ženska, vešč zagovarjanja, h kateremu so se ljudje zatekali v svojih stiskah. Znanje, ki ga je imel, ni smel z nikomer deliti, vse do trenutka, ko je začutil, da se bliža njegova zadnja ura. Če bi se pregrešil, bi zaupne besede nemudoma izgubile svojo magično moč. Ko pa je obležal na smrtni postelji, je moral predati svoj skriti zaklad. Največkrat se je zaupal komu od potomcev. Kdor svojega znanja tik pred koncem življenja ni mogel ali hotel predati, ga je čakala dolga in mučna smrt. O vsem tem nam bo nekaj povedala tudi današnja prva zgodba, medtem ko bomo v drugi zgodbi lahko slišali natančen opis zdravljenja ječmena po pravilih ljudske medicine. Tako kot v prejšnji oddaji sta tudi današnji zgodbi iz knjige in zgoščenke z naslovom »Duša na bicikli«, v kateri so objavljene folklorne pripovedi Brkinov, pokrajine v jugozahodni Sloveniji. Prvo zgodbo je na terenu povedala Nada Kerševan, drugo pa Pavla Malečkar.


»Duša na bicikli«:
1. »Zg'varj'nje«, zgodba št. 63, str. 84, track 13
2. »Ječmen«, zgodba št. 69, str. 87, track 14

Oddajo je pripravil Miha Šinkovec.