Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
FARSA SLOVENSKIH DNEVOV KNJIGE (4414 bralcev)
Četrtek, 20. 4. 2006
kristinas



Klikni za veliko sliko: V torek, 18. aprila, so se v ljubljanskem parku Zvezda in šestindvajsetih drugih slovenskih mestih pričeli enajsti Slovenski dnevi knjige, ki jih že vse od leta 1996 organizira Društvo slovenskih pisateljev. Prireditev, katere glavni namen je širjenje in populariziranje bralne kulture med Slovenci, bo tudi letos potekala več dni, spremljal pa jo bo pester kulturni program. Pa se za trenutek pomudimo še ob slavnostni otvoritvi, kjer so svoje visoko doneče govore prebirali tudi naši, vsaj ta dan zagotovo največji knjižni molji – politiki.


Svoj košček slave sta si na odru utrgala minister za kulturo Vasko Simoniti in ljubljanska županja Danica Simšič. Minister se seveda zaveda težavnega položaja, v katerem se nahajata slovenski knjižni trg in leposlovje, zato ju namerava v prihodnosti zaščititi. Književniki in založniki imajo torej vse razloge za optimizem, saj bodo ob nizkem zaslužku prejemali subvencije, po žepu pa jih bo blagodejno udarila 20% enotna davčna stopnja. In če se je minister za kulturo v svojem govoru vsaj dotaknil težavnega položaja, v katerem se nahaja slovenska literatura, se mu je vedno optimistična ljubljanska županja v velikem loku izognila. Slišali smo le pohvalne besede o tem, da je Mestna občina Ljubljana ena izmed večjih pokroviteljic izdajanja literature in dobra skrbnica knjižničarske infrastrukture.

Da se v naši deželi vseeno ne cedita med in mleko, vsaj na področju založništva ne, in da tudi v bližnji prihodnosti kakšnega eldorada ni mogoče pričakovati, je v svojem govoru jasno izpostavil predsednik Strokovnega združenja založnikov in knjigotržcev Slovenije Mitja Zupančič:

Vsi bi radi bili založniki, pa še izdajali bi radi prav vse. Imamo natrpana skladišča, očem vpijajoče zaloge in slab obrat kapitala. O ekonomski kategoriji dodana vrednost na vloženi kapital nebodigatreba. Imamo slabo razvito knjigarniško mrežo, če nimamo javnih naročil, imamo pa centralna naročanja. Imamo težave z medsebojnim komuniciranjem, lobiranje pa si predstavljamo kot gladko tekočo poezijo. Preti nam morebitna uvedba enotne davčne stopnje in povečanje DDV-ja za knjigo in za kulturo nasploh. Enotna cena posamičnega knjižnega naslova pa je v naši državi s strani Urada za varstvo konkurence prepoznavna kot omejevalna in prepovedana, kar sicer ni evropska praksa.

Zaradi omenjenih dejstev sta se Forum za kulturo in Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije odločila za akcijo Dan brez DDV za knjigo, ki se bo zgodila v petek, 21. aprila in s katero se zavzemata za uvedbo ničelne stopnje DDV za knjigo in s tem vračilom davka verigi knjige. Tega dne bodo nekateri založniki poleg običajnega, ponudili še dodaten popust v višini sedanje 8,5% davčne stopnje ter na ta način pokazali, kako ugoden bi bil nakup knjig brez davka, še posebej ob upoštevanju dejstva, da je slovenska knjiga ena izmed najbolj obdavčenih v Evropi.

Navkljub slabemu stanju v slovenskem založništvu pa lahko ugotovimo, da je pobuda naletela na gluha ušesa, saj se ji je izmed 66-ih slovenskih založb, ki sodelujejo na Slovenskih dnevih knjige, pridružilo le 18. V oči bode predvsem dejstvo, da so se za akcijo odločile manjše založbe, ki bi jih uvedba 20% davčne stopnje najbolj prizadela, medtem ko se povabilu ni odzvala največja slovenska založba – Mladinska knjiga. O tem, zakaj so se odločili pristopiti k pobudi, smo se pogovarjali z lastnikom založbe Sanje Rokom Zavrtanikom:

Naj povem, da je naša založba pred dobrima dvema mesecema dala pobudo na Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije, da bi uvedli dan brez DDV kot stalnico v slovenskem prostoru, vse dokler vlada ne bo odstopila od prizadevanj, da zviša davek na slovensko knjigo. Zdaj pa o vprašanju zakaj, za vraga, založniki to pričakujemo. Zakaj želimo izjemo za slovensko knjigo. Odgovor je povsem jasen. Naša založba že devet let vztraja na področju kakovostnega leposlovja in iz prve roke vemo, kaj pomeni davek in še posebej, kaj pomeni zvišan davek. To je katastrofa. Na slovenskem majhnem trgu, ki je v resnici recimo četrt nekega večjega evropskega mesta, na katerem si noben resen poslovnež niti približno ne predstavlja nečesa podobnega poslu, je pravzaprav butalsko in prav nič drugače samo dejstvo da sploh imamo davek na slovensko knjigo.

Založba Sanje pa ni ostala zgolj pri izrečenemu, ampak je v sodelovanju z drugimi založbami, književniki in uglednimi javnimi osebnostmi včeraj sprožila peticijo namenjeno vladi in parlamentu, v kateri je zapisala »/.../ da je davek na slovensko knjigo, glede na njen pomen za slovensko identiteto, ponižujoče dejstvo, zato od Vlade Republike Slovenije in parlamenta najodločneje zahtevamo, da v celoti opustita predloge za zvišanje davka na knjigo ter da ničelno stopnjo davka na knjigo z vračilom vstopnega davka določita za enega od prednostnih ciljev.«

Podoba Slovenskih dnevov knjige razkriva še en obraz, ki zadeva predvsem slovenske bralce, ki so sicer deležni prave poplave knjižnih izdaj, vendar pa je med njimi zelo malo resnično kakovostne literature. Ponudba knjižnega sejma je tudi letos precej revna, predvsem pa že videna. Na stojnicah prevladujejo visoko prodajne, vendar povprečne knjižne uspešnice in new age literatura. Na trenutke se celo zazdi, da je sejem fantastična priložnost za tiste založnike, ki želijo sprazniti svoja skladišča. Ali pa naj si ponudbo starih knjižnih izdaj, ki je v večini, in manko svežih, ki bi jih ponudili po ugodnih cenah, razlagamo kako drugače? Nizki oziroma prenizki cenovni popusti, ki jih ponujajo založbe, pa ob že tako visoki ceni knjige nikakor ne pripomorejo k dvigu bralne kulture Slovencev.

Naj sklenemo z besedami, da je ob takšnih razmerah, ki vladajo na področju literature in kulture nasploh, vsakršno leporečenje politikov o pomenu slovenske kulture in literature milo rečeno žaljivo. Ob temeljni poslanici Slovenskih dnevov knjige »Podarimo knjigo!« pa se lahko vprašamo, kdo jo bo sploh še podarjal in komu.

Med knjižnimi stojnicami sem se sprehajala Kristina S.



Komentarji
komentiraj >>