Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nedelja, 23. 4. 2006 ob 14h: Ciganova jetra (3012 bralcev)
Nedelja, 23. 4. 2006
Peter



Pred nami je »hardcore« moralka, ki ni primerna za slabe želodce. V njej naletimciganova jetrao na celo vrsto motivov, ki so v naši družbi tabu.. Glavni junak se izkaže za lenuha, preračunljivca in kockarja. Poleg tega je tudi lažnivec in tat. Zaplet se vztrajno zaostruje in naslednji motiv, ki ga srečamo je samomor. Kot pa, da to ne bi bilo dovolj, nas zgodba sooči še z ultimativnim tabujem – kanibalizmom!


Kratka obnova današnje zgodbe bi šla nekako takole: glavni junak je fant, ki ima igro s prijatelji rajši od dela. V navadi mu je igranje za denar, a prepogosto izgublja. Nekoč ga mama pošlje k mesarju po jetra za očetovo večerjo, fant pa mesarjevo plačilo nemudoma zakocka. Ko se zave, v kakšno zadrego se je spravil, in razmišlja o rešitvah, slučajno najde truplo obešenega cigana, ki je očitno storil samomor. Fantu se v dani situaciji zazdi sprejemljivo, da namesto govejih jeter vzame kar te, ki se mu ponujajo - češ, saj ne bo nihče izvedel. No, ko jo naposled primaha domov in jetra izroči mami, ki iz njih pripravi večerjo, fanta že začne kljuvati vest. Vedno bolj čudno se vede, obišče ga celo duša cigana, ki zahteva svoja jetra nazaj. Ker stanje postaja nevzdržno, domači pokličejo na pomoč zdravnika in nato še duhovnika. Slednji pri spovedi od fanta izve za vse grehe, tudi za zadnjega, ki pa mu ga sam ne more odpustiti in fanta napoti k samemu papežu. Ta mu naloži pokoro: fant mora celo leto vsak dan prisostvovati pri jutranji maši, poleg tega pa moliti za ciganovo dušo. Fant se odloči, da bo najbolje, če se župniku javi kar za mežnarja. Ob letu osorej ga v cerkvi obišče duša pokojnega cigana in mu pove, da sta sedaj oba odrešena – on sam in fant.

Pred nami je torej »hardcore« moralka, ki ni primerna za slabe želodce. V njej naletimo na celo vrsto motivov, ki so v naši družbi tabu.. Glavni junak se izkaže za lenuha, preračunljivca in kockarja. Poleg tega je tudi lažnivec in tat. Zaplet se vztrajno zaostruje in naslednji motiv, ki ga srečamo je samomor. Kot pa, da to ne bi bilo dovolj, nas zgodba sooči še z ultimativnim tabujem – kanibalizmom!

Zgodba tako ponuja dovolj gradiva, da v nas vzbudi občutke nelagodja, strahu, sramu, gnusa in groze. A čemu naj bi to služilo? Omenili smo že, da gre za pripoved z moralnim naukom. Namen takih pripovedi je vzgojne narave: v poslušalcih se trudijo utrditi strukture družbenih konsenzov, natančno razmejiti med tem, kaj je dovoljeno in kaj ne, kaj se spodobi in česa se je treba sramovati. Vrhunec naše minidrame se zgodi z napadom slabe vesti, skaljenega duševnega miru, ki se začne prevešati v pravo blaznost. To v zgodbi deluje kot dodatni manever, s katerim se poslušalca opozori na kazen za določeno neprimerno vedenje in se ga spomni na njegovo moralno odgovornost. Ob vsej doživeti grozi pa je treba poslušalcu ponuditi možnost katarze, sprostitve notranje napetosti, kar se zgodi posredno preko očiščenja glavnega junaka zgodbe. Le-ta namreč z opravljanjem pokore, ki mu jo je naložila najvišja moralna avtoriteta, poskrbi za svojo odrešitev.

Kot rečeno, tovrstne zgodbe utrjujejo družbene konstrukte, kar moralni zakoni vsekakor so. Iz tega pa sledi, da morala ni samo ena, temveč jih je vsaj toliko, kolikor je družb na svetu. Iz prepovedi in tabujev lahko veliko izvemo o neki kulturi, saj vsaka prepoved hkrati implicitno opozarja, da je objekt te prepovedi v kulturi prisoten. Česar nihče ne počne, tega namreč tudi ni treba prepovedati. Zato so vsakovrstne prepovedi, zakoni, bontoni in zgodbe z moralnim naukom prvovrstno kulturološko gradivo.

Zgodbo Ciganova jetra na terenskem posnetku pripoveduje kranjskogorčan Peter Jakelj, po domače Smerinjekov, ki je Slovencem ohranil tudi Pehto, Kosobrina in druge junake iz Kekčeve dežele. Leta 1952 ga je odkril in njegove pripovedi zapisal etnolog Milko Matičetov, podrobneje pa ga bomo spoznali v eni izmed prihodnjih oddaj Divja jaga. Posnetek, ki bomo poslušali, je iz arhiva Inštituta za slovensko narodopisje Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Oddajo smo pripravili v sodelovanju z Inštitutom za slovensko narodopisje Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Spremno besedilo je spisal Miha Šinkovec, zvočno pa je oddajo obdelal Peter Kus.



Komentarji
komentiraj >>