Danes nas bodo zanimali stereotipi, ki izhajajo iz razlik med navadami in govorom prebivalcev našega glavnega mesta in podeželanov. Razlike med deželo in mestom kot tudi razlogi zanje so večplastni. Na njihovi podlagi so zrasle predstave o mestu in meščanih ter deželi in njenih prebivalcih. Iz pregovorov, smešnic, šal, zgodb in anekdot lahko izluščimo posamezne drobce slike, ki jo imajo meščani o ljudeh z dežele in obratno.

Veliko besed je bilo v preteklosti spregovorjenih in zapisanih na račun majhnosti slovenskega etničnega ozemlja. Pravzaprav se zdi, da ideja o majhnosti tiči v zavesti Slovencev in predstavlja hranljivo podlago za marsikateri kompleks manjvrednosti, pretiran nacionalistični izpad in občutek ogroženosti. Medtem, ko je svet po mnenju nekaterih postal »globalna vas«, je občutek strahu pred njegovo razsežnostjo nemara še zrasel. Zavoljo tega bi zunanji opazovalec nemara še pomislil, da je s tem naša občeslovenska identiteta še močnejša. Lahko bi si predstavljal, da smo Slovenci v duhu stopili skupaj in enotno nastopamo pred svetom, ki grozi, da nas vse požre.

Pa ni nujno tako. Gre namreč za to, da se na še tako majhnem kraju in med majhnim številom ljudi praviloma oblikuje več med seboj prepletenih identitet in le redko ena sama, enotna. Predstave, ki jih imamo ljudje o sebi ter drug o drugem, hkrati delujejo na dva načina: sočasno nas združujejo in ločujejo. V zavesti se na podlagi enakih ali različnih identitet oblikujeta pojma »mi« in »oni«. Tak način dojemanja omogoča lažje razumevanje sveta, saj naš razum pojave klasificira in razvrsti, namesto, da bi se moral spopadati s celotno sliko sveta. Vendar pa tovrstno posploševanje marsikdaj privede do stereotipiziranja.

Dobro gradivo za študij stereotipov, ki se razvijejo ob razmišljanju o »nas« in »njih«, so zgodbe o posameznikih, ki zaradi okoliščin prestopajo mejo med tema dvema skupinama. Danes nas bodo zato zanimali stereotipi, ki izhajajo iz razlik med navadami in govorom prebivalcev našega glavnega mesta in podeželanov. Razlike med deželo in mestom kot tudi razlogi zanje so večplastni. Na njihovi podlagi so zrasle predstave o mestu in meščanih ter deželi in njenih prebivalcih. Iz pregovorov, smešnic, šal, zgodb in anekdot lahko izluščimo posamezne drobce slike, ki jo imajo meščani o ljudeh z dežele in obratno. Če skušamo te drobce postaviti v širši kontekst, se moramo vprašati o razlogih za določeno idejo. Včasih gre za manjvrednostni kompleks podeželana v primerjavi z meščanom, občutek sramu revnejšega pred bogatejšim. Tisti, ki je dejansko v podrejenem položaju, pa ne zavzema nujno te vloge tudi v zgodbi, ampak je lahko celo prikazan kot junak. Tudi primer iz današnje prve zgodbe je takšen. V njej srečamo človeka z dežele, ki se je odpravil v Ljubljano. Tam ga ujame dež, ki mu premoči doma narejene čevlje in nogavice, zato se odpravi v trgovino po nove. Sledi zaplet s trgovko, ki ne razume narečja, v katerem mož govori, tako da se šele čez čas uspeta sporazumeti. Poanta zgodbe pa sledi, ko se mož vrne v domačo vas in razglasi, da v Ljubljani ne znajo govoriti slovensko. Zgodbo je Nadi Morato povedal Albin Morato iz Kort in je objavljena v knjigi z naslovom »Mrak eno jutrnja«. Slednja je del zbirke Glasovi, v njej pa najdemo zgodbe iz Slovenske Istre. Druga zgodba je ravno tako duhovita smešnica o Ribničanu, ki se je prav tako znašel v Ljubljani. Ker ni bil seznanjen z doktrino prometne signalizacije, mimoidočega vpraša, kaj pomenijo luči na semaforju. Le-ta si reveža privošči in mu poda popolnoma nesmiselno razlago, česar pa naivni Ribničan ne ugotovi, dokler ni prepozno. Kako se ta zabavna zgodba konča, bomo slišali na posnetku, ki je prav tako del zbirke Glasovi. Zgodba je objavljena v knjigi z naslovom »Kaku se kej narod rihta«, v kateri so zbrane zgodbe iz krajev med Litijo in Čatežem. Na terenu jo je zapisala Ida Dolšek po pripovedovanju Ivane Novak iz Zaboršta.

»Kurtžan u Lubjane« (2:07) iz CD »Mrak eno jutrnja« (Kmečki glas, 2000)
»Ribnčan u Lublan« (1:05) iz CD »Kaku se kej narod rihta (Kmečki glas, 2002)

Glasba v oddaji:

- Sonja Hočevar in Stane Mancini: »Prelepa si bela Ljubljana«

- Pankrti: »Lublana je bolana«

- Viole Maribor: »Bela Ljubljana Propada«

Spremno besedilo je napisal Miha Šinkovec, zvočno pa je oddajo obdelal Peter Kus.