Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
organizacijski off (3370 bralcev)
Sreda, 10. 5. 2006
Urh



organizacijsko
... Hamas je skeptičen do dobrodelnosti Evropske Unije in Združenih narodov ...

... indonezijski predsednik se je ponudil za posrednika pri iranskem jedrskem vprašanju ...

... Združene države Amerike niso zadovoljne s članstvom Kube v Svetu za človekove pravice ...

... po mnenju Putina je Rusija že dalj časa pripravljena za vstop v svetovno trgovinsko organizacijo ...


NAPOVEDNIK

Uporaba mestnega prometa zna biti v Ljubljani, še posebej ob vročih in nabitih dneh, prava nadloga. Da pa se ponekod pri javnih prevozih spopadajo z veliko večjimi problemi, dokazuje Manila. Odslej se tam vozniki avtobusov ne bodo več ubadali samo z zelo gostim prometom, ampak jim iz glave ne bo smela več uiti misel, da se morajo vsak dan oprhati in uporabiti deodorant, če hočejo obdržati službo.

Za takšne preventivne ukrepe so se manilske oblasti baje odločile zato, ker v poletnih mesecih dobivajo pritožbe od uporabnikov mestnega prometa, da na avtobusih vlada neznosen vonj. Kljub visokim poletnim temperaturam v tej državi pa voznikom avtobusov še vedno ne dovoljujejo nošenja kratkih hlač in natikačev, tako da morajo imeti na sebi zaradi bolj 'uradnega izgleda' čevlje in dolge hlače.

Morda ne bi bilo slabo, če bi se oblasti in prebivalci Manile vprašali, če so vzrok smradu na nabito polnih avtobusih zares vozniki ali pa se problem skriva globlje. Kajti, če se na avtobusu nahaja recimo sto ljudi, potem bi moral biti vonj voznikov zares ubijalski in bi prav tako lahko oviral ljudi na vseh mestih, kjer bi se vozniki nahajali v prostem času. V lokalih, restavracijah, trgovinah in vseh drugih zaprtih lokacijah.

OFF PROGRAM

Tako imenovana bližnjevzhodna četverica – sestavljajo jo Združene države Amerike, Evropska unija, Rusija in Združeni narodi – je podobno kot pred njo že Norveška sklenila, da je nujno sprostiti začasno pomoč Palestincem. To naj bi naredili s pomočjo 'začasnega mednarodnega mehanizma', ki bo omogočil, da bo pomoč prišla direktno v roke palestinskemu ljudstvu, ne pa tudi vladajočemu Hamasu. Mendarodni mehanizem prenosa sredstev pomoči bo nadzorovala Evropska unija. Hamas, ki ga četverica še vedno obtožuje, da ni pripravljen obsoditi terorizma, ostaja do pomoči skeptičen, saj naj bi bil ta začasni mednarodni mehanizem predvsem siljenje vlade, da popusti v svojih pravicah in da prizna zakonitost izraelske okupacije palestinskih ozemelj.

Če Hamas za večino zahodnih velesil ostaja permanentna grožnja, pa za Indonezijo jedrski program Irana ni sporen. Indonezijski predsednik Bambang Yudhoyono je v pogovorih z iranskim kolegom Ahmadinedžadom, ki so potekali v Džakarti, povedal, da verjame v miroljubne namene Teherana pri jedrskem vprašanju. Med drugim se je ponudil za posrednika v iranskem jedrskem vpršanju, kar pa bo peterica stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov najverjetneje odklonila.
Varnostni svet pa še naprej neprestano poziva k vzpostavljanju mirovne misije za sudansko pokrajino Darfur. Tako je pozval generalnega sekretarja Združenih narodov Kofija Annana, naj stopi v stik z vsemi državami, ki bi lahko namenile vojake za mirovno misijo v Darfurju. Med drugim je na srečanju ameriška zunanja ministrica Condoleezza Rice pozdravila nedavno sprejeti mirovni sporazum med predstavniki sudanske vlade in 'Sudanskim osvobodilnim gibanjem', ki so ga dosegli pod pokroviteljstvom Afriške unije v nigerijski prestolnici Abuji.

Zagotovo bo imel veliko čez dogajanje v Darfurju povedati novi organ Združenih narodov, imenovan Svet za človekove pravice, ki je sestavljen iz 47-ih držav, med njimi pa ne bo Slovenije, saj vanj ni bila izvoljena. Združene države pa že negodujejo čez nekatere sprejete članice novega organa. Najbolj jih bode v oči članstvo Kube, sicer pa verjetno tudi niso najbolj navdušeni nad članstvom Kitajske in Pakistana. Ameriški predstavnik v Združenih narodih John Bolton meni, da bo prisotnost uradne Havane močno ovirala uspešnost delovanja Sveta za človekove pravice. Mimogrede, iz vzhodnoevropske skupine, v kateri se je za članstvo potegovala tudi Slovenija, so bile v svet izvoljene Romunija, Poljska, Ukrajína, Češka, Azerbajdžan in Rusija.

Rusija si sicer prazadeva za vstop v še eno organizacijo - v Svetovno trgovinsko organizacijo. Uradna Moskva s predsednikom Vladimirjem Putinom na čelu opozarja, da vstop Rusije v trgovinsko organizacijo ne bi smel biti več vprašljiv, saj imajo dandanes bolj odprto gospodarstvo od večine članic organizacije. Glavna ovira pri vstopu naj bi bile Združene države Amerike, ki so sredi pogajanj spremenile pravila igre.

Več o dogajanju v največji velesili sveta nam je povedala naša redna dopisovalka Lidija Poljaček.

//////////////////////////////////////////////////////////////

Živce izgubljajo delavci v Grčiji, kjer poteka štiriindvajseturna splošna stavka, tako da je promet po mestih povsem ohromljen. Vzrok stavke so napovedane reforme konservativne vlade, ki skuša isto kot naša vlada, torej liberalizirati trg dela, s čimer bodo zamajali socialnost države. Grška vlada naj bi s takšnim ukrepom zmanjšala proračunski primanjkljaj.
Giorgio Napolitano je postal novi italijanski predsednik, potem ko so bili kar trije njegovi predlagani predhodniki v volivnem domu zavrnjeni. Sicer je bil njegov uspeh olajšan zaradi okoliščine, da mu je za izvolitev zadoščala že absolutna večina, medtem ko je bila v prvih treh krogih potrebna dvotretjinska večina. Dobil je 541 glasov od 1010 možnih, večinoma od Prodijeve levosredinske koalicije seveda.


Skočimo še na domača tla. Civilna iniciativa za nenasilno komunikacijo je poslala javni poziv k odstopu predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija, ki je za časnik Delo povedal, da je udarec kot vzgojni ukrep za otroka primeren. Več o pozivu smo povprašali predstavnika omenjene iniciative Josipa Rotarja.

//////////////////////////////////////////////////////////////

Danes bo parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb razpravljala o spremembah zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji. Morebitna sprememba zakona bo povečala pristojnosti obveščevalnih organov nad zasebnostjo posameznika. Za mnenje o tem, zakaj novi zakon ni sprejemljiv, smo povprašali predstavnika slovenske Liberalne demokracije Davorina Trčona.

//////////////////////////////////////////////////////////////


Komentarji
komentiraj >>