Petek, 12. 5. 2006
Borja
Marc Mac sodi med staroste britanske elektronske scene. Verjetno najbolj znan kot polovica tandema 4 Hero, je začel svojo glasbeno pot že nekje na koncu osemdesetih let. Takrat je skupaj z Dennisom McFarlanom, bolj znanim kot Dego, začel delati muziko in sicer na začetku predvsem hardcore in zgodnji, nekakšen proto, breakbeat. Preboj na plesno sceno sta dosegla s komadom »Mr. Kirk's Nightmare«, nekoliko mračnjaškim, na semplih temelječim, breakbeatom, ki je izšel leta 1990. 4 Hero sta nadaljevala v pretežno Drum n' Bass vodah in danes veljata za pionirja breakbeat glasbe, ki se je razvijala na Otoku tekom devetdesetih let.
Kljub tem zavidljivim (plesnim) referencam, pa je treba omeniti, da je Marc Mac večstranski glasbenik. V okviru projekta 4 Hero sta z Degom že pred leti začela producirati bolj jazzy in cinematično glasbo (primer je njun kultni album Two Pages), v zadnjem času sta bolj kot v drum n' bassu dejavna na nu jazz in brokenbeat sceni. (v celoti) ...
* Marc Mac sodi med staroste britanske elektronske scene. Verjetno najbolj znan kot polovica tandema 4 Hero je začel svojo glasbeno pot že nekje na koncu osemdesetih let. Takrat je skupaj z Dennisom McFarlanom, bolj znanim kot Dego, začel delati muziko, in sicer na začetku predvsem hardcore in zgodnji, nekakšen proto, breakbeat. Preboj na plesno sceno sta dosegla s komadom »Mr. Kirk's Nightmare«, ki je nekoliko mračnjašk, na semplih temelječi, breakbeat, ki je izšel leta 1990. 4 Hero sta nadaljevala v pretežno Drum n' Bass vodah in danes veljata za pionirja breakbeat glasbe, ki se je razvijala na Otoku tekom devetdesetih let.
Kljub tem zavidljivim (plesnim) referencam, pa je treba omeniti, da je Marc Mac večstranski glasbenik. V okviru projekta 4 Hero sta z Degom že pred leti začela producirati bolj jazzy in cinematično glasbo (primer je njun kultni album Two Pages), v zadnjem času pa sta bolj kot v drum 'n' bassu dejavna na nu jazz in brokenbeat sceni. Že nekaj časa se govori o novi 4 Hero plošči, ki naj bi končno izšla v kratkem. Pričakovanja so še toliko večja, saj je od njunega zadnjega skupnega albuma, če ne štejemo zbirke remiksov, ki je izšla pred dvemi leti, preteklo kar nekaj let.
Marc Mac je v zadnjih letih produciral za težkokalibrske izvajalce, kot so Vikter Duplaix, Jill Scott, Ursula Rucker. Pred kratkim se je usmeril v hiphop produkcijo, kar ni presenečenje, saj je vpliv te zvrsti mogoče slišati v marsikaterem njegovem izdelku.
Lani je Marc Mac izdal ploščo How About a Game of Chess, ki je bila sprva na voljo le brezplačno na spletu. Gre za kratke hiphoperske inštrumentale, torej beate, z močnimi jazzerskimi vplivi. Album je bil sprejet odlično, vendar pa je kmalu sledil še bolj ambiciozno zastavljen projekt, ki nosi naslov Visioneers. Marc se je skupaj z dvema prijateljema zaprl v studio in posnel izjemno živo zveneč material, večinoma priredbe hiphop in soul klasik. Rezultat je bila všečna plošča Dirty Old Hiphop.
Vendar pa Marc Mac ne počiva. Komaj smo prebavili ta album, že je priletela novica, da je na spletu na voljo nova zastonjkarska plošča. It's Right to be Civil je bilo možno, tako kot How about a game of Chess, za omejen čas brezplačno zdownloadati iz strani Marcove založbe Omniverse. Vendar pa to ni edina paralela med ploščama. Tudi zvočno sta si zelo podobni. Če nekoliko ugibamo, gre verjetno za material, ki se je Marcu Macu nalagal na semplerju in računalniku medtem, ko je delal druge projekte. Sedaj pa se je odločil, da te skice nekoliko dodela in jih zaranžira v zaokroženo celoto. It's right to be civil je konceptualno zastavljen nekoliko resneje, saj je posvečen afroameriškemu civilnemu boju šestdesetih let prejšnjega stoletja. Marc Mac se s tem, da med podlage in beate vkomponira delce govorov znanih borcev za pravice, kot so Martin Luther King Jr., Coretta Scott King, Malcolm X, Rosa Parks in drugi in se tako pokloni njihovim neprecenljivim zaslugam.
Spletni album It's Right to be Civil je sestavljen iz osemindvajsetih delov, ki so povprečno dolgi približno dve minuti. Večinoma gre za hiphoperske inštrumentalne beate, ki vsebujejo ležerne, jazzy in soulerske vzorce. Strukture so preproste, nekoliko repetitivne, kot je značilno za klasično hiphop produkcijo. Nekateri komadi so dejansko komaj kaj več kot le ponavljajoči se loopi s kakšnim manjšim prehodom. Poleg semplov živih bobnov in raznih inštrumentov Marc Mac uporablja tudi razne starejše analogne sintetizatorje, kar je sicer bilo pričakovati, saj naj bi bil njegov najljubši kos opreme sintetizator Odyssey znamke Arp. Poleg Arpa je na plošči slišati tudi zvok Mooga. Ta dva sinta uporablja predvsem za zvoke godal, nekatere melodične linije in base. Produkcija je podobna kot pri projektu Visioneers, torej precej dodelana, s čistimi zvoki, hrustljavimi bobni, kompaktnimi basi in zaprašenimi vzorci. Le v živo odigranih linij ni veliko, v bistvu jih Marc uporablja le za melodično razdelavo vzorčenih aranžmajev.
Vrhunci plošče so klavirski komad »By Any Means«, kjer lahko slišimo tudi zvok analognihh violin, nato soul pjevalica »Love is True« z vzorcem vokala, ki spominja na Michaela Jacksona v predpubertetnih letih. Komad »Don't waste Time« ima verjetno najboljši groove na plošči. Tu se pokaže Marcovo obrtniško obvladanje prakse produciranja, saj le dva loopa iz sedemdesetih let obleče z basom, bobni in ekvalizacijo in doseže izjemno poln zvok. Nekoliko kompleksnejšo kompozicijo semplov lahko slišimo pri komadu »Kings Music«, kjer se prepletajo vzorci odrezanih vokalov in inštrumentov. »Brothers of Peace« je še en nagruvan komad s funkersko linijo kitare. Pri »Down South« je Marc Mac na soulersko podlago prilepil vokal Gila Scotta Herona, carja spoken word poezije, ki govori o črnski problematiki. Plošča se konča z »The Shot still Echoes«, nekakšnim baladnim posvetilom Martinu Luthru Kingu.
Res je, da v resnici pri It's Right to be Civil ne gre za dosti več kot skice za beate, skompilirane v celoto, lahko bi rekli, da gre za nekoliko politični paket. Vendar pa stvar deluje. Je povsem tekoča, organizirana in ker so nekateri deli povsem osnovni, so pač krajši.V zadnjem času lahko opazimo trend »albumov skic«, kjer producenti material, ki jim je ostal v semplerjih, sestavijo v približno tričetrt urne celote. Ker gre za odlične producente, je rezultat povsem suveren, saj so beati že v izhodišču zanimivi, pravi čar teh albumov pa je v kompoziciji te težko pregledne količine materiala. Poleg Marc Maca sta takšne plošče pred kratkim izdala J Dilla (Donuts) in Madlib (Movie Scenes). Pri njima je rezultat sicer nekoliko bolj kaotičen, kar pa na nek način še bolje prikaže vpogled v sempladelične prakse. Pri obeh ploščah namreč z malo truda lahko delno dešifriramo produkcijske postopke, ki jih povezujemo s semplerji.
It's right to be Civil je Macov hobi projekt, s katerim je častil svojo bazo fanov, ki pa bo odgovarjal tudi ostalim pristašem ležernega inštrumentalnega hiphopa. Beat music!
pripravil Borja Močnik
Komentarji
komentiraj >>