Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
vedno brezplačni OFF (3471 bralcev)
Torek, 16. 5. 2006
Urh



brezplačen off
... Castro bo odstopil, če mu dokažejo, da ima res denar na računih v Švici ...

... o nezaupnici francoski vladi poteka seja ...

... Bush je poslal 6000 pripadnikov nacionalne garde na mejo med Mehiko in ZDA ...

... dve manjši uporniški skupini v Darfurju še nista pristali na mirovni sporazum ...

OFF NAPOVEDNIK

Nekateri deli narave že nekaj časa niso več zastonj na ogled. In ne samo, da niso zastonj, ampak morajo poleg tega izgledati tudi estetsko, da zadovoljijo okus modernega opazovalca, ki je od nature v vsakdanjem življenju že kar malo oddaljen, čeprav smo v Sloveniji glede tega v primerjavi z nekaterimi drugimi državami v zavidljivi situaciji. Smo pa prav v naši državi danes dobili nov javni kos zemlje, po katerem se ne bo moč sprehajati in si ga ogledovati brez plačila.

Tolminski občinski svet je namreč pred kratkim zaupal Turistični organizaciji Sotočje odstranjevanje kamenja in drugih nevarnih predmetov v Tolminskih koritih, ki so najnižja točka Triglavskega narodnega parka. In ker že opravljeno delo in nadaljnje vzdrževanje ni kar tako, bodo otroci med sedmim in štirinajstim letom za vstop plačali 240, odrasli pa 480 sitnih. Omenimo, da je bilo prelepo območje neokrnjene narave malo okrnjeno med 'velikonočnim potresom' leta 1998.

Nad pobiranjem vstopnine so kajpak najbolj zgroženi domačini, ki pa razmišljajo, kot se za tipičnega Slovenca spodobi. Narobe je le to, da jo moramo plačevati tudi mi domačini, ki bi tukaj morali imeti poseben status, sicer pa nimamo nič proti, da plačujejo tisti, ki niso iz naših prelepih koncev, saj se bo potem v našo blagajno steklo več tolarjev. Kam pa bomo prišli, če bodo vsi na 'prelepi' slovenski pokrajini tako razmišljali?

OFF PROGRAM

Predsednik Kube, ki je bila prejšnji teden sprejeta v Svet za človekove pravice, Fidel Castro, je dejal, da bo odstopil v primeru, če bi njegovi kritiki dokazali, da ima denar na računih v tujini. Ameriška revija Forbes je namreč kubanskega predsednika uvrstila med najbogatejše voditelje sveta, saj naj bi njegovo premoženje znašalo 900 milijonov dolarjev. Castro je revijo že označil za navadno 'smeče' in pridodal, da bi odstopil tudi, če bi na računih v Švici imel en sam dolar.

V francoskem parlamentu se bodo odločali, če bo morala odstopiti vlada premiera Dominiqua de Villepina. Vlogo za interpelacijo desnice so podali opozicijski socialisti, vzrok pa je afera Clearstream, s katero je de Villepin domnevno hotel očrniti notranjega ministra in morebitnega bodočega tekmeca Nikolasa Sarkozya. Izkazalo pa se je, da so obtožbe, ki so bile očitane Sarkozyu, neresnične. Levici sicer verjetno ne bo uspelo predhodno vreči vlade, je pa dejstvo, da je desnica zaradi razhajanj de Villepina in Sarkozya vedno bolj razklana in ji pada podpora ljudstva.

Podpora ljudstva vedno bolj pada tudi predsedniku Združenih držav Amerike Georgu Bushu. Slednji je v okviru restriktivne imigrantske politike sprejel odločitev o napotitvi 6000 pripadnikov nacionalne garde na mejo med Mehiko in Ameriko. Ker pa to število menda ni zadostno, bo ameriška administracija do leta 2008 izurila še 6000 dodatnih obmejnih agentov. Je pa Bush poudaril, da mora dežela priložnosti omogočiti vsem že v Ameriki delujočim migrantskim delavcem dostop do državljanstva. To bo mogoče po več letih delovanja, med drugim pa bodo morali obvladati tudi angleški jezik. Spomnimo, da v ameriški ustavi ne piše, kateri jezik je uradni jezik Združenih držav.

Poleg nezakonitih prestopov gre Združenim državam Amerike v nos venezuelski predsednik Hugo Chavez. Tako je predstavnik zunanjega ministrstva Sean McCormack potrdil, da je Amerika sprejela prepoved prodaje orožja Venezueli. Uradni razlog za takšno potezo naj bi bila nezadostna podpora Chaveza mednarodnemu boju proti terorizmu. Chavez je sporočil, da ne bo prepovedal izvoza nafte iz nacionaliziranih rafinerij v Ameriko. Venezuela je eden izmed glavnih dobaviteljev nafte največji velesili.

Afriški uniji je sicer uspelo doseči mirovni sporazum med največjo uporniško skupino in sudansko vlado za umiritev razmer v pokrajini Darfur, vendar pa tam samovoljno delujeta še dve manjši uporniški skupini. Slednjima – sudanski osvobodilni vojski in gibanju za pravičnost in enakost - je Unija ultimat za razorožitev podaljšala za štirinajst dni, v nasprotnem primeru pa ju čakajo sankcije Združenih narodov. Gibanji hočeta več zagotovil od sudanske vlade, preden sta pripravljeni podpisati sporazum v nigerijski prestolnici Abuji.

Pred kratkim je bil sprejet mirovni sporazum oziroma prekinitev ognja mad palestinsko vladajočo stranko Hamas in Fatahom. A, kot kaže, ne gre brez zapletov. Medtem ko je Palestinsko gibanje za osvoboditev v Libanonu odprlo svojo predstavništvo štiriindvajset let po tem, ko ga je Izrael z intervencijo uničil – ker naj bi se tam zadrževali teroristi –, na otvoritvenem ceremonialu ni bilo Hamasa prav zato, ker bo predstavništvo vodil uradnik Fataha. Predstavnik palestinske vlade Osama Hamdam je izjavil, da predstavništvo ne bo zastopalo celotnega palestinskega ljudstva, ampak samo palestinsko gibanje za osvoboditev.

Bolj družna od Hamasa in Fataha sta predsednik črnogorske vlade Milo Đžukanović in črnogorski predsednik Filip Vujanović. Skupaj sta se zavzela za samostojnost Črne gore in tudi upata, da se bo to potrdilo na nedeljskem referendumu. Po mnenju Džukanovića je Črna gora v konfederaciji s Srbijo ujetnica slednje, saj mora med drugim nositi tudi posledice za stvari, ki jih ni storila. Spomnimo, da mora na referendumu glasovati za samostojnost Črne gore najmanj 55 odstotkov ljudi, da se bo ta odcepila od Srbije. Najslabši scenarij je tako imenovana siva cona, to je, da bi se za samostojnost odločilo med 50 in 55 odstotkov volilcev, saj potem kljub večini Črna gora ne bi dobila samostojnosti.

Za oseminštirideseturni protest pred sedežem koroške vlade so se odločili v Koroški zvezi dijakov in Mladi enotni listi. Direktno s protesta smo dobili predsednika Koroške dijaške zveze Dominika Pippa in ga povprašali o namenu protesta.

///////////////////////////////////////////////////////////

Kakšen pa je bil odziv policije na protest?

///////////////////////////////////////////////////////////

Kaj pa si o protestih misli mimoidoča avstrijska javnost?

///////////////////////////////////////////////////////////



Komentarji
komentiraj >>