Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Ob dnevu zveze veteranov vojne za Slovenijo (3838 bralcev)
Sreda, 17. 5. 2006
tomazza



Mar res ni še čas za soočenje s temnimi platmi slovenske osamosvojitve?
Zveza veteranov vojne za Slovenijo na današnji dan zaznamuje spomin na dogodke izpred 16 let, ko so posamezni občinski štabi takratne Teritorialne obrambe leta 1990 zavrnili ukaz takratnih zveznih jugoslovanskih oblasti o predaji orožja iz skladišč TO v skladišča Jugoslovanske ljudske armade. Toda tokratnega 17. maja, neizpodbitno usodno pomembnega za nadaljnji razvoj dogodkov, ki so pripeljali do razpada takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije in odcepitve ter nastanka samostojne države Slovenije, ter ne glede na v domači javnosti in politiki zakoreninjeno nasprotno mnenje tudi posledičnih krvavih zadnjih balkanskih vojn v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, letos pač ne boste zasledili na prvih straneh ali v prime time minutah domačih medijskih trobil državotvornega diskurza.
Zveza veteranov vojne za Slovenijo na današnji dan zaznamuje spomin na dogodke izpred 16 let, ko so posamezni občinski štabi takratne Teritorialne obrambe leta 1990 zavrnili ukaz takratnih zveznih jugoslovanskih oblasti o predaji orožja iz skladišč TO v skladišča Jugoslovanske ljudske armade. Toda tokratnega 17. maja, neizpodbitno usodno pomembnega za nadaljnji razvoj dogodkov, ki so pripeljali do razpada takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije in odcepitve ter nastanka samostojne države Slovenije, ter ne glede na v domači javnosti in politiki zakoreninjeno nasprotno mnenje tudi posledičnih krvavih zadnjih balkanskih vojn v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, letos pač ne boste zasledili na prvih straneh ali v prime time minutah domačih medijskih trobil državotvornega diskurza.

Razloge za to pa je kot ponavadi potrebno poiskati na vsaj dveh ravneh – uradni in neuradni. Uradno bo sicer obveljalo, da je temu tako predvsem zaradi silne evforije domačih politikantov nad pozitivno oceno Evropske komisije in Evropske centralne banke o sicer že vnaprej jasnemu vstopu domovine v evroobmočje z letom 2007. Neuradno, kar pač z drugimi besedami pomeni, da tudi če je to povsem res, v domovini pač ni političnega junaka, ki bi to tudi javno priznal, pa je vzroke za dejstvo, da bo tokratnega obeleževanja veteranskega dneva spomina v ospredju javne pozornosti manj, kot je bilo to običajno prejšnja leta, iskati predvsem v kampanji za razsvetlitev in preiskavo zaenkrat še sodno nepreganjanih vojnih zločinov med osamosvojitveno vojno na slovenskih tleh.

Seveda so vse očitke o slovenskih kršitvah vojnega prava, torej vojnih zločinih, za katere naj bi imela in še naprej zbirala dokaze predvsem Helsinški monitor Slovenije in hrvaški Center za razvoj demokracije, ločeno preiskavo pa je na prigovarjanje srbskega ministrstva za obrambo sprožilo še srbsko tožilstvo za vojne zločine, pri Zvezi veteranov vojne za Slovenijo že večkrat prav kategorično zanikali.

Toda očitno ne dovolj prepričljivo za predsednico domače izpostave Helsinškega monitorja Nevo Milavčič Predan, ki ji je sicer potrebno priznati, da je denimo na problem izbrisa in posamične usode izbrisanih opozarjala že v letih, ko ta v domači javnosti še sploh ni bil pripoznan kot nei za domačo pravno državo in spoštovanje človekovih pravic usodni problem. Ker naj bi bilo dandanes naposled jasno, da je država Slovenija z izbrisom 18.306-ih ljudi iz registra stalnega prebivalstva zagrešila svojevrsten administrativni genocid nad v Sloveniji stalno živečimi državljani nekdanjih bratskih republik, ji je v tej zadevi vsekakor potrebno priznati pionirske zasluge. Neva Miklavčič Predanova je tako s pomagači iz tujine državo Slovenijo zaradi domnevnih vojnih zločinov leta 1991 na mejnem prehodu Vič-Holmec že ovadila na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Zaradi nekaterih novih prič in dokazov pa že najavila tudi razširitev ovadbe tudi zaradi domnevnega vojnega zločina na mejnem prehodu Rožna dolina pri Novi Gorici.

Že samo dvomiti v čistost in neomadeževanost desetdnevne vojne za osamosvojitev države Slovenije, na kateri svoj politični kapital gradi pravzaprav celotna politična in z njo tesno prepletena kapitalska kasta, pa je tudi 15 let kasneje še vedno sila nehvalevredno početje. Če ne bi bilo osamosvojitvene vojne, potem pač v političnem smislu ne bi bilo tako aktualnega predsednika Janeza Janše, iz politike zgolj navidez umaknjenih prvega predsednika države Milana Kučana in predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja kot denimo celo aktualnega prvaka zaenkrat še zgolj po številu poslanskih sedežev prve opozicijske stranke, Liberalne demokracije, Jelka Kacina, pa še bi lahko naštevali.
Zato pravzaprav ne čudi, da so se na to ustrezno odzvala tudi vsa domača predvsem državotvorno naravnana trobila medijskega diskurza. Poglejmo samo primer Vič-Holmec. Po silnih špekulacijah s posnetkom takratnega dogajanja avstrijske televizije ORF, na katerem se res ne vidi, kdo je streljal na z belo zastavo predajajoče se pripadnike JLA, je kot silna odrešitev za brezmadežnost domačega osamosvajanja iz Beograda prišla novica, da so trije vojaki s posnetka še vedno živi. Domačemu nacionalšovinističnemu ponosu primerno so novico na prve strani in v prime time minute uvrstili tudi vsi domači državotvorni uredniki. Resnica je zmagala, slovenska osamosvojitev pa da je še naprej brezmadežno čista, je denimo takrat pisalo in se dalo slišati ter videti na domačih državotvornih trobilih množičnega diskurza.

Toda to je bil zgolj del resnice, pravzaprav pa zgolj del izjave obrambnega ministra Srbije in Črne Gore Zorana Stankovića. Prav polovičarsko in v najboljšem duhu hrvaških ali pač srbskih kvazinovinarskih domoljubov med zadnjimi balkanskimi vojnami jo je tudi 15 let pozneje denimo povzel, pravzaprav pa priredil, dopisnik Dela iz Srbije Peter Potočnik. Gladko je namreč izpustil drugi del Stankovičeve izjave, da sta bila v na posnetku zabeleženem streljanju dva vojaka JLA ranjena. Kar pač pomeni, da o tem, da pa je bilo med dogajanjem na mejnem prehodu Vič-Holmec vse čisto in v popolnem skladu z vojnim pravom, pač ni moč govoriti. To je vsaj v tem primeru popolnoma nedvoumno. Če se strelja na vojake ob predaji z belo zastavo, je to lahko zgolj in edino vojni zločin. Do popravka in navedbe celotne izjave obrambnega ministra Zorana Stankovića je, ne več na prvih straneh in ne več v prime time minutah domačih trobil državnotvornega diskurza, prišlo šele nekaj dni kasneje, po več ogorčenih reakcijah novinarsko delujočih v Srbiji in drugod v tujini.

Ob tem, da tokratnega 17. maja, dneva Zveze veteranov vojne za Slovenijo, pač ne bo moč zaslediti v ospredju pozornosti domačih trobil državotvornega diskurza, smo tako predvsem bogatejši za spoznanje, da je razkrivanje temnih plati slovenske desetdnevne vojne v domači družbi, v kateri svoj politični kapital na osamosvajanju gradi pravzaprav celotna politična, kapitalska in nenazadnje celo medijska kasta, sila nehvalevredno početje. Ne Zveza veteranov vojne za Slovenijo in pravzaprav ne slovenska družba v celoti se z morebitnim vprašanjem vojnih hudodelstev na Slovenskem pač še nista pripravljena soočiti. Toda to seveda še ne pomeni, da dejanskih vojnih zločinov med desetdnevnimi spopadi vojne za Slovenijo tudi res sploh ni bilo.

ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem z nečistostmi osamosvojitvene vojne ob spominskem dnevu zveze veteranov vojne za Slovenijo v zobeh prispeval Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>