Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nedelja, 4. 6. 2006 ob 14h: Kača pod počivalnikom (3226 bralcev)
Nedelja, 4. 6. 2006
Peter




Zgodba Kača pod počivalnikom zanimiva v svoji paradoksalnosti, s katero poslušalca sili v razmišljanje. Predenj prinaša dogodke in odločitve, ki kljubujejo pričakovanim razpletom in se malodane upirajo razumu in logiki. Na posnetku jo pripoveduje Anton Dremelj, po domače Resnikov, eden zadnjih slovenskih ljudskih pravljičarjev, ki ga je leta 1959 posnel etnolog Milko Matičetov. Posnetek hranijo v arhivu Inštituta za slovensko narodopisje Slovenske akademije znanosti in umetnosti.



Današnja zgodba nam bo predstavila moža, Paličarja po imenu, ki je nekega dne v mlin nesel žito in ob tem na lastni koži spoznal pomen reka »dobrota je sirota.« Na dolgi poti skozi gozd proti mlinu se Paličar odloči za trenutek posedeti na kamnu-počivalniku in medtem zasliši nek glas, ki vpije na pomoč. Odloči se najti tistega, ki tako milo prosi, in po dolgem iskanju ugotovi, da glas prihaja izpod kamna. Kamen privzdigne in res pod njem najde kačo, ki se mu najprej zahvali, ker jo je rešil skorajšnje smrti, takoj nato pa mu pravi, da ga bo za nagrado pičila. Paličar se seveda zgrozi nad tako nehvaležnostjo in na vse načine poskuša kačo prepričati, da naj vendar pokaže usmiljenje. Ker kača še kar vztraja, jo Paličar vendarle nekako pregovori, da bi za zadevo poskušala najti razsodnika. Iskanje pravice se vleče in vodi v vedno večje absurde, naposled pa vendarle zmaga Paličar. Komaj se izvleče s pomočjo zvite lisice, ki se blagovoljno odreče nepristanskosti v zameno za nagrado v obliki rejenih kokoši iz Paličarjevega kurnika. Ko mož končno prinese moko domov, se izmučen od preživetega strahu odpravi spat, ne da bi ženi povedal za lisico in njun dogovor. Lisica pride nič hudega sluteča po svoje kokoši, Paličarica jo opazi in jo vsa jezna premlati ter spodi od hiše.

Zgodba je zanimiva v svoji paradoksalnosti, s katero poslušalca sili v razmišljanje. Predenj prinaša dogodke in odločitve, ki kljubujejo pričakovanim razpletom in se malodane upirajo razumu in logiki. Podstat in rdeča nit je vprašanje hvaležnosti in pravične sodbe. Kaj kmalu lahko pozorni poslušalec ugotovi, da sta tako hvaležnost kot pravica nekaj močno relativnega in v veliki meri odvisna od položaja subjekta. Paličar stori dobro delo, a se za nagrado znajde v smrtni nevarnosti. Ker želi najti pravico, išče nepristranskega sodnika in tako najde psa ter konja, ki sta pri svojih gospodarjih izkusila isto lekcijo, kot jo sedaj spoznava sam. Po dolgem času poštenega in trdega služenja sta bila na stara leta nagnana od hiše. Njihove predstave o pravičnosti se seveda razlikujejo in tako nikakor ne morejo najti soglasja. Lisica se v svoji preračunljivosti znajde in tujo nesrečo obrne sebi v prid, a ne za dolgo. V račun namreč ni vzela Paličarjeve žene, ki je v zgodbi od začetka do konca ujeta v blaženi nevednosti, neobremenjena z dejstvi in stališči ter tako tudi edina zmožna pravične sodbe. Tako je Paličar ostal živ, prav tako kokoši, medtem ko sta kača in lisica tokrat povlekli kratko.

Je torej pravici naposled zadoščeno? Gre pravzaprav za zgodbo o modrosti, torej o sposobnosti in daru videti preko zunanje lupine takoimenovanih objektivnih dejstev v jedro problema. Modrost pa ni racionalna kategorija, temveč se marsikdaj v iskanju resnice upira logiki, izziva paradoks in celo ironijo, da bi na ta način pogledala na problem z drugega zornega kota. Spomnimo se slavne in modre sodbe kralja Salomona, ki je reševal primer dveh mater, od katerih sta obe trdili, da je otrok njun. Ker nobena od njiju ni popustila, je Salomon ukazal otroka presekati na pol in vsaki od mater dati svojo polovico. V tem trenutku se je otrokova prava mati zgrozila in se otroku nemudoma odrekla, Salomon pa je spoznal resnico.

Današnja zgodba je s svojimi absurdnimi zapleti po svoje podobna tudi japonskim zen-budističnim koanom, ki silijo vprašanega, da se odpove vsakršni logiki, razumu, intelektu in lastnim predstavam ter na ta način spozna resnico ali z drugimi besedami doseže razsvetljenje. Zgodbo na posnetku pripoveduje Dolenjski pravljičar Anton Dremelj, po domače Resnikov, ki ga je etnolog Milko Matičetov posnel leta 1959 v Kliničnem centru v Ljubljani, kjer je Resnik čakal na operacijo. Posnetek hranijo v arhivu Inštituta za slovensko narodopisje Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Oddajo Divja jaga smo pripravili v sodelovanju z Inštitutom za slovensko narodopisje. Spremni tekst je napisal Miha Šinkovec, zvočno pa je oddajo opremil Peter Kus.



Komentarji
komentiraj >>