Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Torek, 6. 6. ´06 ob 19.00 (ponovitev 13. 6. ´06 ob 10.00) EKKEHARD EHLERS: A Life Without Fear (Staubgold, 2006) (2781 bralcev)
Torek, 6. 6. 2006
goran



Ekkehard Ehlers: Life A Without Fear

Črnska glasba je v sodobni profani popularni glasbi vse prepogosto izkoriščana na način, ki ji mnogo bolj škodi kot koristi. Nemški konceptualist Ekkehard Ehlers pa skozi reinterpretacije starega delta bluesa na svojem novem albumu 'A Life Without Fear' skozi kritično oko evropejca opozarja na problematiko afriške diaspore. Zanimal ga je odnos, ki ga sodobna družba kaže do okolja. Tudi naslov albuma je posledica njegove prvotne zamisli, da v koncept vključi terenske posnetke iz opustošenega Černobila. Zaradi logističnih zapletov te ideje sicer ni udejanjil, pa tudi izid albuma je bil sprva vprašljiv, saj je bila glasba posneta ravno v času, ko je orkan Katrina opustošil New Orleans. Na koncu se je odločil album nekoliko spremeniti, saj po njegovem mnenju še tako rasistična ameriška administracija ne more preprečiti, da blues ne bi živel dalje
(v celoti!) ...
* Črnska glasba je v sodobni profani popularni glasbi vse prepogosto izkoriščana na način, ki ji mnogo bolj škodi kot koristi. Nemški konceptualist Ekkehard Ehlers pa skozi reinterpretacije starega delta bluesa na svojem novem albumu 'A Life Without Fear' skozi kritično oko evropejca opozarja na problematiko afriške diaspore. Zanimal ga je odnos, ki ga sodobna družba kaže do okolja. Tudi naslov albuma je posledica njegove prvotne zamisli, da v koncept vključi terenske posnetke iz opustošenega Černobila. Zaradi logističnih zapletov te ideje sicer ni udejanjil, pa tudi izid albuma je bil sprva vprašljiv, saj je bila glasba posneta ravno v času, ko je orkan Katrina opustošil New Orleans. Na koncu se je odločil album nekoliko spremeniti, saj po njegovem mnenju še tako rasistična ameriška administracija ne more preprečiti, da blues ne bi živel dalje.
Ehlers v svojem ustvarjanju vedno hodi nekje na robu med elektronsko eksperimentalno glasbo in klasičnim elektroakustičnim komponiranjem. S solističnim prvencem 'Betrieb' iz leta 2000 je preizkušal in ugotavljal, kako na elektronsko podlago na primer vpliva vzorec klasične Schoenbergove glasbe. Ker ni prišel dlje kot do ugotovitve, da gre zgolj za navadno semplanje, je za dosego želene refleksije klasično glasbo zamenjal z jazzom in improvizirano glasbo. Sledila je serija malih plošč naslovljenih 'Plays', v katerih se je poklonil nekaterim svojim najljubšim umetnikom, med katerimi najdemo: Alberta Aylerja, Corneliusa Cardewa in Johna Cassavetesa, glasba oziroma način komponiranja pa je bil enak temu z novega albuma.
Črni golob na naslovnici 'A Life Without Fear' daje slutiti, da Ehlers tudi tokrat ne odstopa od svojih priljubljenih tem – smrti in temačnosti, tokrat skozi vpogled v pojma žalovanja in ceremonialnosti. Tesnobnost mu odlično uspe ustvariti skozi med seboj povezane ojačevalnike, ki dajo glasbi tisti avtentični, nekoliko piskajoči zvok značilen za urbani blues, kjer so na nastopih glasbeniki kitaro enostavno vključili v ojačevalnik. Ponovno je sodeloval tudi z odličnim nemškim kitaristom in improvizatorjem Josephom Suchyem, ki smo ga mimogrede imeli priložnost slišati tudi na lanskem kreativnem taboru Sajeta. Tisti, ki Suchya bolje poznate, boste nedvomno spoznali njegove vložke, s katerimi sicer elektronsko procesirani glasbi da občutek igranja v živo. Nekoliko manjše vloge na albumu so imeli tudi vokalist in harfist Howard Katz Fireheart, violinist Bjorn Gottstein in trobentač Franz Hautzinger. Z vsemi je Ehlers posnel posamezne dele na njemu lasten način, ko še preden ima neko končno zasnovo, glasbenikom poda le neko splošno usmeritev in šele pozneje te segmente obdeluje in vključuje v končno obliko. Navdih je tokrat iskal pri odličnem folk bluesovskem kitaristu Johnu Faheyu in v terenskih posnetkih folklorista in muzikologa Alana Lomaxa. Slednji je v svojem večkrat nagrajenem delu 'The Land Where The Blues Began' raziskal in opisal korenine bluesa, knjigo pa opremil tudi s ploščkom posnetkov, ki jih je zbral med iskanjem izvora te pomembne kulture. S tega ploščka, si je Ehlers izposodil a cappella verzijo skladbe 'Strange Things Happening In The Land' v izvedbi Charlesa Hafferja Juniorja, ki jo je odlično nadgradil z zvoki Suchyeve kitare, vse skupaj pa s prej omenjeno domislico procesiranja skozi ojačevalnike zapakiral v pokljajočo ambientalno obliko, ki dajo glasbi nadvse avtentičen zvok. Prav ta pristnost je tudi razlog, da glasbe same ni moč časovno in prostorsko opredeliti. Medtem, ko blues že dolgo ni več domena zgolj črnskih glasbenikov, pa za afriško glasbo tega ne moremo trditi. Konceptu na ljubo pa se je Ehlers tokrat lotil tudi te, belim glasbenikom nekako nedostopne glasbe. 'Misorodzi' je priredba ene izmed skladb Zimbabvejske mbira glasbe, ki jo je med drugim moč najti tudi na eni iz serije 'Nonesuch Explorer' kompilacij. Ali mu je tudi pri tej skladbi uspelo ujeti občutek trpljenja in ali uspešno dopolnjuje ostale bluesovske pogojene skladbe, naj presodi vsak sam. Nedvomno pa je Ehlers z albumom 'A Life Without Fear' poskrbel za nov odličen glasbeni izdelek, ki poleg izjemne glasbe ponuja tudi snov za premislek glavne ideje, torej povezave med smrtjo in naravo.

pripravil Goran Kompoš


Komentarji
komentiraj >>