... likvidiran vodja Al Kaide v Iraku – Abu Musab al Zarkavi...
... Nato bo vojaško-mirovno misijo v Afganistanu razširil na vso državo ...
... Iran se pravici do jedrske energije še ne namerava odpovedati...
... premier Vzhodnega Timorja, Mari Alkatiri, kljub nasilnim protestom ne namerava odstopiti ...
.... vlada za zakon o dodatni koncesijski dajatvi za študentsko delo ...
... ukradeni maturitetni izpitni poli za nemščino in psihologijo ...
OFF Napovednik
Luč sveta je ugledal javni apel Gibanja Metelkove ne damo. Takole gre. DRAGA SOBORKA IN SOBOREC! TUDI TI SI ODGOVORNA IN ODGOVOREN ZA: kulturno socialno sceno v Sloveniji, neodvisno kulturno produkcijo, preživetje svobode izražanja in združevanja, obstoj AVTONOMNEGA KULTURNEGA CENTRA METELKOVE MESTA.
Trinajst let tihe tolerance s strani države je končano.
Zdajšnja državna oblast z represivnimi organi pod krinko novih zakonov in uvajanja reda sili AKC Metelkova mesto k prenehanju produciranja neodvisne kulture, s tem izgine tudi družbeno socialni moment prostora. Ustvarjanje pogojev, v katerih je svoboda izražanja in združevanja interesnih skupin lahko nasilno odvzeta, ni nič drugega kot fašizem.
S pritiskom na javne produkcijske prostore v AKC Metelkova mestu nam je kršena osnovna človekova pravica do svobode izražanja in delovanja ter javnega združevanja. AKC Metelkova mesto je edinstven kulturno-socialni prostor v svetovnem
merilu in ga je kot takega nujno potrebno zaščititi.
Zato zahtevamo sprejetje zakona v državnem zboru, ki bo AKC Metelkova mesto zaščitil kot avtonomno kulturno cono.
Podpiši in s tem podpri gibanje METELKOVE NE DAMO! Vse podpornike in podpornice AKC Metelkova mesto pozivamo, da
prispevajo svoj podpis v znak podpore v klubu Gromka, Mali šoli ali klubu Jalla Jalla.
Zakaj je do vzpostavitve gibanja Metelkove ne damo sploh prišlo in kaj to namerava v prihodnosti, pa bo povedala tam delujoča Jasna Babič:
/////////////////////////////////////////
Več o aktualnih kulturnih bojih na Metelkovi in drugod lahko sicer izveste v jutrišnjem Kultivatorju. Poslušate pa z bojem za Metelkovo solidarni OFF program Radia Študent!
OFF Program
Med ameriškim letalskim napadom v Bakubi v bližini Bagdada je bil ubit vodja Al Kajde v Iraku, Jordanec Abu Musab al Zarkavi. Njegovo smrt je na svojih spletnih straneh že potrdila tudi sama izpostava Al Kaide v Iraku, konkretneje jo je potrdil Zarkavijev namestnik Abu Adel Rahmani al Iraki. Za uspešno likvidacijo so zaslužne predvsem jordanske obveščevalne službe, ni pa še znano, kdo naj bi pokasiral 25 milijonov ameriških dolarjev, ki so jih od junija 2004 za njegovo glavo ponujale Združene države Amerike. Božjega bojevnika Zarkavija, katerega pravo ime je bilo Ahmed Šalejle, so izsledili na srečanju njegove podtalne uporniške skupine, celotna operacija, v kateri je ob Zarkaviju k Alahovim kolenom odromalo še osem njegovih tovarišev, pa je trajala pičlih 10 minut.
Ker gre ob eliminaciji Zarkavija za enega od redkih konkretnih uspehov okupacijske koalicije voljnih v Iraku in mednarodnega boja proti terorizmu nasploh, so navdušenje nad uspešno izvedeno operacijo likvidacije že javno obelodanili iraški začasni premier Nuri al Maliki in britanski premier Tony Blair. Navdušene pa so tudi druge ameriške zaveznice po svetu. Uspešno izvedena operacija je sicer spodbudno vplivala na cene nafte, saj so se te spustile pod 70 ameriških dolarjev za sod, in na politični dogovor o kandidatih za manjkajoča ministrska mesta v novi iraški vladi, saj je iraški parlament potrdil tri nove represivne ministre, za notranje zadeve, obrambo in nacionalno varnost. Ker pa sta samo v Bagdadu odjeknili dve eksploziji, ki sta terjali 19 življenj, pa so očitno novega vetra v jadra z Zarkavijhevo smrtjo dobili tudi iraški uporniki.
Nad likvidacijo Zarkavija so sicer vzhičeni tudi v Afganistanu. Tamkajšnje obrambno ministrstvo jo je nemudoma razglasilo za veliko zmago v vojni, sam Zarkavi pa je bil trn v peti tudi Afganistancem, saj je tam med letoma 1999 in 2001 vodil tabor za urjenje bojevnikov džihada. Kakšne so sicer same razmere v Afganistanu pove podatek, da so se obrambni ministri Zveze NATO v Bruslju odločili vojaško-mirovno misijo razširiti na vso državo. Odločitvi, da naj bi se število pripadnikov mednarodnih vojaških sil ISAF s sedanjih 9000 že do konca julija povečalo na 16.000, končno število pa naj bi v nedoločeni prihodnosti naraslo kar na 21.000, je med drugimi vdano prikimal tudi domači obrambni minister Karel Erjavec.
Prav nič pa ne nameravajo vdano upogibati glave v sosednjem Iranu. Ne glede na to, da je svet v pričakovanju poročila o dejavnostih Irana glede bogatenja urana, ki ga bodo Svetu guvernerjev podali inšpektorji Mednarodne agencije za jedrsko varnost, je pozornost nase preusmeril iranski predsednik Mahmud Ahmadineždad. Za to je bila dovolj izjava, da se Iran pač ne namerava odpovedati pravici do izdelave jedrske tehnologije in da preprosto ne bo pustil, da bi mu zahod ukazoval, kaj naj stori in kako se naj odloči. Nadalje je Zahod še pozval, da naj za dosego svetovnega miru in globalnega razumevanja ne bo aroganten, saj mu bodo v nasprotnem primeru narodi, ki se prebujajo, zadali klofuto in ga popolnoma osamili.
Prebujajo pa se tudi v Vzhodnem Timorju, kjer več tisoč protestnikov še naprej zahteva razpustitev parlamenta in odstop premierja Marija Alkatirija. O žrtvah zaenkrat sicer še ne poročajo, skupilo pa jo je kar nekaj uradov vladajoče stranke. Protestniki Alkatirija obtožujejo, da je odgovoren za spopade in nasilje, ki državo pretresa že mesec dni. Predsednik Vzhodnega Timorja Xanan Gusmau pa zaenkrat parlamenta še ne namerava razpustiti in tudi dejansko sklicati novih volitev.
Spopadi in nasilje sicer še naprej pretresajo tudi Gazo. V noči na četrtek so namreč tam izraelski vojaški helikopterji izvedli 8 napadov, njihove domnevne tarče pa naj bi bile predvsem poti, ki jih palestinski uporniki uporabljajo, da pridejo do dobrih izhodiščnih točk za raketne napade na izraelsko ozemlje. V sredo zvečer so sicer izraelski vojaki blizu nadzorne točke Karni med Gazo in Izraelom v večna lovišča odposlali še tri palestinske policiste, ranjenih pa je bilo tudi nekaj civilov.
Suvereno se sicer zaenkrat drži tudi bolivijski predsednik Evo Morales. Ne glede na nasprotovanja ta ne namerava odstopiti od kmetijske reforme, s katero bodo revnim kmetom razdelili 2,2 milijona hektarjev državne zemlje. Z reformo so še najbolj nezadovoljni zemljiški posestniki, saj ta med drugim predvideva tudi nacionalizacijo vseh tistih zasebnih posesti, katere njihovi lastniki ne obdelujejo v zadostni meri.
Še vedno nastopaško suvereno pa se obnaša tudi domača vlada, ki naj bi obravnavala predlog novele zakona o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov. Do zaključka redakcije sicer še ni bilo znano, kaj so presvetli ministri tudi dejansko sklenili, za kratek komentar pa je bil na voljo vršilec dolžnosti predsednika Študentske organizacije Slovenije, Miha Ulčar.
////////////////////////////////////////////
Se je pa ob današnjem razkritju časopisa Dnevnik, da so v javnost predčasno prišle ukradene maturitetne pole iz nemščine in psihologije, nagubalo čelo šolskega ministra Milana Zvera. Ker gre za kaznivo dejanje kršenja izpitne tajnosti, zadevo preiskuje policija, glavni osumljenci pa službujejo v Državnem izpitnem centru.
So se pa neaktivnosti vlade ob načrtovani gradnji plinskih terminalov v italijanskem delu Tržaškega zaliva po robu odločili postaviti v Aktivni Sloveniji. Ta tudi predvolilni manever bo pojasnil njen predsednik, Franci Kek.
/////////////////////////////////////////
V spomin na dogodke iz leta 2001, ki so pravzaprav javno opozorili na v domači družbi konstantno prisotno homofobijo, pa ste danes ob 20.00-ih vabljeni na protestno pitje radenske v lokal Galerija na Mestnem trgu 5 v Ljubljani. Zakaj gre, nam bo povedala Vesna Wravnik.
/////////////////////////////////////////
ĐINGLE Nesvobodno poletje
Komentarji
komentiraj >>